Evropska centralna banka je z odločitvijo, da grškim bankam ne bo več dovolila, da bi za najemanje posojil pri njej kot zavarovanje ponudile grške državne obveznice, v četrtek povzročila rahel padec delnic na zahodnih evropskih borzah in precejšnjega v Atenah (osrednji indeks se je znižal za 3,4 odstotka), kjer so bančne delnice strmoglavile za več kot deset odstotkov. V drugi polovici trgovanja so vodilni evropski indeksi že krenili navzgor in frankfurtski DAX30 je pri 10.905 točkah skorajda dosegel izhodišče.
Predvsem Draghijeva nedavna napoved programa kvantitativnega sproščanja še vedno skrbi za pozitivno ozračje, pomagajo pa tudi spodbudne makroekonomske novice. Včeraj je tako pozitivno presenetila največja rast nemške industrijske proizvodnje po letu 2008. To je pomagalo tudi evru, ki je v primerjavi z dolarjem dosegel 1,1499 dolarja, v primerjavi s frankom pa 1,0643 franka.

Grčija: Kazanje mišic
Vlagatelji seveda tudi spremljajo, kako grški finančni minister sodeluje z evropskimi kolegi. "Gre za kazanja mišic. Sestanki tečejo vsak dan. Ukrep ECB-ja pomeni pritisk na grško vlado. Očitno je navzven videti lepše, kot je v resnici. Nemčija in severne članice EU-ja izvajajo močan pritisk na Grčijo, da bi ostala pri zastavljenih ciljih, in mislim, da se lahko takšno stanje nadaljuje še nekaj časa, bomo pa videli, koliko držijo napovedi, da bo Grčiji konec meseca res zmanjkalo denarja za financiranje javnega sektorja," je za Finančne krivulje na Valu 202 povedal Aleš Lokar (KD skladi).

Nafta včeraj spet strmo navzgor
Nafta, ki je od prejšnjega petka do torka poskočila za skoraj dvajset odstotkov (največja tridnevna rast v šestih letih), je v sredo močno padla (ameriška lahka nafta za skoraj devet odstotkov), včeraj pa nadaljevala pot navzgor, tako da je bilo treba za 159-litrski sod brenta plačati slabih 58 dolarjev. Za "šok" v sredo je kriva zlasti novica, da so zaloge surove nafte v ZDA dosegle najvišjo raven v skoraj 80 letih, poleg tega pa je dolar po nekaj slabših dneh spet pokazal moč.

Tečaji delnic na Lj. borzi (5. februar):

Citigroup: padec nafte na 30 dolarjev?
Večina analitikov ne verjame, da bo nafta nadaljevala pot navzgor, saj je ponudba še vedno precej višja kot povpraševanje. Od lanskega poletja je naftni trg doživel zlom, saj je cena z dobrih 110 dolarjev strmoglavila pod 50 dolarjev, Opec pa se ni odzval z znižanjem proizvodnih kvot. Naftni minister Združenih arabskih emiratov je povedal, da ne bi ukrepali niti ob padcu na 40 dolarjev. Banka Citigroup napoveduje, da se utegnejo cene znižati celo do 30 dolarjev.

Veliko naložb pri sedanjih cenah nerentabilnih
Goldman Sachs je v decembrski analizi izračunal, da je pri cenah pod 70 dolarjev kar 930 milijard naftnih naložb nerentabilnih, kar bi sčasoma moralo odpraviti zdajšnjo presežno ponudbo. Število naftnih vrtin se v ZDA iz dneva v dan znižuje, vprašanje pa je, kdaj bo to resno vplivalo na razmerje sil na naftnem trgu. Vseeno je prav dejstvo, da se nekatera naftna podjetja umikajo iz posla oziroma znižujejo naložbe, glavni vzrok, da so od prejšnjega tedna cene nafte tako poskočile.

Kaj ima potrošnik od nižjih cen nafte?
Za svetovno gospodarstvo bi lahko občuten padec nafte deloval pozitivno, saj bodo imeli potrošniki na voljo več denarja, podjetja pa bodo lahko znižala stroške. Toda Wall Street Journal piše, da večjega učinka ne gre pričakovati, saj so vlade po vsem svetu izkoristile priložnost, da napolnijo državno blagajno. Kitajska je davek na gorivo od novembra zvišala za 50 odstotkov, Brazilci pa morajo ta teden na črpalkah plačevati sedem odstotkov več kot teden prej. Tudi v Sloveniji in še kje so se trošarine občutno zvišale, zato maloprodajne cene goriv niso padle tako kot v ZDA, kjer se država ne vmešava toliko v politiko določanja cen.

Snežna ujma bi lahko slovenskemu gospodarstvu prinesla milijonsko škodo
Na Ljubljanski borzi je v četrtek indeks SBI TOP (782 točk) porasel za 0,78 odstotka. Krkine delnice so se ob 74 sklenjenih poslih v skupni vrednosti 442 tisoč evrov podražile za 3,4 odstotka, na 57,95 evra. Posebnega vzroka za večjo rast analitiki ne vidijo. V prvi kotaciji so se opazneje, za dva odstotka, podražile le še Lukine delnice. Zaradi snežne ujme bo slovensko gospodarstvo imelo nekaj škode. "V ZDA so ob zadnji ujmi, ki ni bila tako huda, kot so mislili, ocenili, da je strošek 200 milijonov dolarjev. Tudi pri nas bo škoda šla v milijone evrov. Revoz je že moral ustaviti proizvodnjo. Proizvodnja je organizirana po načelu Just In Time, zato ni zalog kot pred desetletji. To lahko pomeni takojšen izpad proizvodnje in s tem stroške," je povedal Aleš Lokar.