Iran je pomemben član kartela Opec. Če bi Izrael v maščevalnem besu res začel uničevati iranska naftna črpališča, bi bila ogrožena dva odstotka svetovne ponudbe nafte. Bati se je tudi, da bi stopnjevanje že tako skrajno napetih razmer povzročilo tudi oteženo pot skozi Hormuško ožino, skozi katero gre 20 odstotkov svetovne ponudbe nafte. Trgovci črne scenarije za zdaj precej ignorirajo. Rezervnih kapacitet, ki bi jih lahko Opec verjetno hitro vzpostavil, je precej, poleg tega na trg še vedno vpliva Opecova politika, ki predvideva zvišanje proizvodnje ob koncu leta. In predvsem: odprtih je rekordno veliko kratkih pozicij (z njimi špekulanti stavijo na padec cen), saj za leto 2025 napoveduje presežno ponudbo.

Ekstremen scenarij: do 200 dolarjev
A vendarle je kar nekaj opozoril, da gre lahko nafta kratkoročno strmo navzgor. Pri Goldman Sachsu pravijo, da bi dolgotrajnejše znižanje iranske proizvodnje za milijon sodov dnevno (in če se seveda Opec ne bi odzval) cene črnega zlata zvišalo tudi za 20 dolarjev na sod (torej na skoraj 100 dolarjev), pri švedski banki SEB pa opozarjajo na potencialno rast cen nafte celo do 200 dolarjev za sod. Nafta brent je v zadnjem tednu z 72 porasla na 78 dolarjev, brent je v petek za hip presegel 79 dolarjev, tako da je bila rast na tedenski ravni desetodstotna. Takšnih premikov navzgor znotraj enega tedna ni bilo od oktobra 2022. Pomagala je tudi kitajska napoved likvidnostnih ukrepov za zagon gospodarstva.

Spet ugodnejše smernice na trgu dela
V petek je delniške trge (poleg dogajanja z nafto) zanimala tudi objava ameriškega ministrstva za delo o novih zaposlitvah v septembru. Ustvarjenih je bilo neto 254 tisoč novih delovnih mest, kar je krepko več od napovedi (140 tisoč). Stopnja brezposelnosti je nepričakovano nazadovala na 4,1 odstotka. To je najlepši dokaz, da se ameriško gospodarstvo ne ohlaja prehitro, kar je bilo slutiti po prejšnjih dveh podobnih objavah julija in avgusta. Fed je na septembrski seji ravno v strahu pred preveliko škodo na trgu dela (in vse bolj samozavesten, da je boj z inflacijo dobljen) začel zniževati obrestno mero in jo za zajetnih 50 točk spustil z najvišje ravni v zadnjih 23 letih.

Začenjajo se objave četrtletnih rezultatov
Pred naslednjo sejo Zveznih rezerv, ki bo 6. in 7. novembra, le redki posamezniki pričakujejo, da bo Fed obresti spet znižal za pol odstotne točke. Večinsko mnenje je, da bomo videli "običajno" znižanje, torej za četrtino odstotne točke, na 4,50 odstotka. Vseeno je Wall Street med petkovim trgovanjem lepo pridobival – Dow Jones (+0,8 %) je dosegel rekordno vrednost, še opazneje pa je naraščal Russell 2000 (+1,5 %), ki vključuje manjša podjetja. Med posameznimi sektorji je ozelenel predvsem finančni sektor, ki bo pod drobnogledom tudi naslednji teden, saj se začenja sezona objav četrtletnih rezultatov, pri čemer bodo ta teden že na vrsti finančni velikani JP Morgan Chase, Wells Fargo in BlackRock.

Treba bo upravičiti visoka vrednotenja
Pri družbi Cresset Capital poudarjajo, da je newyorški S & P 500 med letoma 2010 in 2023 lepo sledil rasti dobičkov in dividend, po začetku leta 2023 pa ne več. Po njihovih izračunih so tečaji v povprečju trenutno 18 odstotkov nad pričakovano ravnjo. Ameriška podjetja morajo to zaupanje vlagateljev upravičiti z močno rastjo dobičkov, le v tem primeru bodo visoka vrednotenja zdržala. Po podatkih LSEG Datastreama se trenutno z delnicami znotraj indeksa S & P trguje pri 21,5-kratniku pričakovanega dobička za naslednjih 12 mesecev. To je blizu najvišjih vrednosti v zadnjih treh letih in predvsem znatno nad povprečjem 15,7.

Visoki premiki na obvezniških trgih
Spodbudni podatki z ameriškega trga dela so imeli pozitiven učinek tudi na številne preostale trge (cena bakra je spet presegla 10 tisoč dolarjev za tono, bitcoin je okreval in presegel 62 tisoč dolarjev), ne pa na trg obveznic. Njihove cene so šle navzdol, zahtevana donosnost posledično navzgor, pri ameriški desetletni obveznici na skoraj štiri odstotke, kar je največ v zadnjih dveh mesecih. Pri nemški desetletni obveznici je bilo konec tedna opaziti najvišjo rast zahtevane donosnosti v zadnjem več kot letu dni (za 13 bazičnih točk, na 2,21 odstotka), potem ko je bila še v torek donosnost pri 1,987 odstotka najnižja po decembru 2022. Vztrajno pa se niža evribor, šestmesečni je tik nad tremi odstotki.

Hiter konec stavke pristaniških delavcev
Omeniti velja še stavko pristaniških delavcev na vzhodu in jugu ZDA, ki se je v četrtek končala z okvirnim dogovorom o povišanju plač. Učinki stavke bi bili lahko uničujoči predvsem za industrijo, ki je odvisna od surovin, kot sta jeklo in les. Tudi trgovski velikani (Walmart, Target, Home Depot ...), ki so veliki uvozniki blaga, so se zbali, da bi neprijeten dogodek lahko resneje prekinil dobavne verige, a zdaj kaže, da večjega vpliva ne bo. Dolgotrajnejša stavka bi na drugi strani okrepila položaj evropskih ladijskih prevoznikov, zato so s koncem stavke njihove delnice občutno padle. Tečaj danskega ladjarja Maersk je padel za pet odstotkov, nemškega Hapag-Lloyda celo za 16 odstotkov.