Evropska centralna banka se utegne v četrtek odločiti za še kakšen ukrep, ki bi spodbujevalno vplival na gospodarstvo. K temu jo sili tudi nevarnost deflacije, ki v evrskem območju že pet mesecev vztraja pod enim odstotkom, kar je meja, ki jo je Mario Draghi označil za nevarno območje. Mogoča je uvedba negativne obrestne mere za depozite čez noč (poslovne banke, ki pri ECB-ju čez noč shranijo svoje presežke, bi morale tako plačevati provizijo) ali kvantitativno sproščanje po zgledu ZDA.

Milano letos za 13 odstotkov v plusu
Kakor koli, pričakovanja so velika, in če jih Draghi ne bo izpolnil, bo na evropskih delniških trgih sledil popravek navzdol. Letos sicer v Evropi ni bilo opaziti rasti na največjih trgih (London in Frankfurt sta na skoraj isti točki kot na začetku leta, kar ne nazadnje velja tudi za Wall Street), so pa pridobivale preostale borze. Osrednji indeks v Milanu je letos pridobil že 13 odstotkov in v petek ob občutni podražitvi delnic banke Banco Popolare dosegel najvišjo raven po maju 2011.

Iz Rusije bi lahko odteklo do 100 milijard
V zadnjih dneh vlagatelji ignorirajo ukrajinsko-ruski spor. Čeprav nekateri napovedujejo, da bo zaradi te krize iz Rusije odteklo od 70 do 100 milijard dolarjev, da bo največja država na svetu v prihodnjih četrtletjih v recesiji in da ji utegne agencija Moody's znižati bonitetno oceno, je osrednji delniški indeks v Moskvi v vsem tednu porasel za 2,8 odstotka. Evro se je v petek zavihtel do 1,3772 dolarja, pomagale pa so mu tudi besede kitajskega premierja, da so pripravljeni na dodatne spodbude kitajskemu gospodarstvu.

Ta mesec padec ameriških biotehnoloških delnic
Na Wall Streetu je v petek blestel Microsoft. Delnice so se podražile za dva odstotka in pol, saj je podjetje napovedalo, da bo novi Office dostopen tudi lastnikom iPadov. Elitni newyorški delniški barometer Dow Jones je na tedenski ravni porasel le za 0,1 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil skoraj tri odstotke, kar pomeni najslabši teden po oktobru 2012. Indeks biotehnoloških delnic je padel za sedem odstotkov, v tem mesecu pa že za trinajst. Vlagatelji denar selijo v sektor splošne porabe in v energetski sektor.

Kako je z ameriškim trgom dela?
V petek bo znano, s kakšno dinamiko so podjetja marca zaposlovala nove delavce in kakšna je po novem stopnja brezposelnosti v ZDA. Analitiki pričakujejo, da je bilo ustvarjenih neto 200 tisoč novih delovnih mest, kar bi bi bil dokaz, da je imelo ameriško gospodarstvo pozimi le začasne težave, povezane predvsem s slabim vremenom. Objavljena bosta tudi sveža indeksa ISM za proizvodni in storitveni sektor, oba pa naj bi pokazala izboljšanje razmer v primerjavi s februarjem.

Nafta navzgor, zlato navzdol
Cena nafte se je v petek zvišala četrti dan zapored, kar je predvsem posledica nekaterih spodbudnih ameriških gospodarskih objav in strahu, da bodo sankcije proti Rusiji prizadele svetovno ponudbo črnega zlata. Za brent je treba plačati več kot 108 dolarjev, za ameriško lahko nafto pa skoraj 102 dolarja, kar je dobra dva odstotka kot teden prej. Zlato je ubralo nasprotno smer in se v petih dneh pocenilo za tri odstotke. V petek je cena zlata za trenutek padla na 1.285 dolarjev, kar je najmanj po 12. februarju.

Krkina dividenda 30 odstotkov višja
Indeks SBI TOP se je zadnji teden povzpel za 1,64 odstotka, Krkine delnice pa so spet dosegle 60 evrov. Novomeško podjetje za skupščino delničarjev predlaga dividendo v višini 2,1 evra na delnico. To trenutno predstavlja 3,5-odstotni bruto dividendni donos, kar je za Krko zelo veliko. Petrolove delnice so se povzpele za 2,6 odstotka. Petrol je uspešno izdal šestmesečne komercialne zapise v vrednosti 50 milijonov evrov. Letna obrestna mera je bila 2,75-odstotna, kar dokazuje, da vlagatelji podjetju zaupajo.

Ustavno sodišče obveznicam ni "naredilo škode"
Zahtevana donosnost na slovenske desetletne obveznice, ki se je na začetku marca prvič po koncu leta 2010 spustila pod štiri odstotke, se še naprej znižuje. Tudi v petek je bilo to zelo opazno, čeprav je ustavno sodišče razveljavilo zakon o davku na nepremičnine. Donos na obveznice z dospelostjo leta 2024 je padel na 3,62 odstotka, kar je deset bazičnih točk manj kot dan prej. Slovenija se tako hitro približuje donosu primerljive italijanske (3,31) in španske (3,25) obveznice.