Vlagatelji se bojijo, da bo v Grčiji vlada Antonisa Samarasa, ki ima zelo šibko večino, padla, na oblast pa bi prišla opozicijska Siriza, ki se v nobenem primeru ne bi želela ukloniti diktatu trojke, ampak bi zahtevala nove odpise dolgov. Samo v torek je osrednji delniški indeks v Atenah strmoglavil za 13 odstotkov, kar je največji enodnevni padec po novembru 1987. Včeraj je indeks izgubil dodaten odstotek. "Ob tem so donosnosti grških obveznic poskočile v nebo. Skrb vzbujajoče je, da je krivulja donosnosti grških državnih obveznic postala inverzna, saj so donosnosti kratkoročnih obveznic višje kot dolgoročnih, zato se ponovna grška kriza neizprosno približuje," je za MMC povedal Matej Rigelnik, namestnik direktorja sektorja za privatno bančništvo pri NLB-ju.

Rekordno nizka donosnost nemške obveznice
Donosnost desetletne grške obveznice je trenutno nad 8,5 odstotka, kar je sicer še vedno občutno manj, kot pred skoraj tremi leti, ko je bila donosnost nad 35 odstotki. Mimogrede, donosnost primerljive slovenske obveznice je vsega 2,17 odstotka, nemške pa rekordno nizkih 0,68 odstotka. Če je atenska borza ta teden močno padla in se je nervoza delno preselila tudi na razvite evropske trge (Frankfurt je v torek izgubil več kot dva odstotka, v sredo pa se je dogajanje umirilo), pa evropski valuti za zdaj grške težave ne škodijo. Evro se je tako zvišal nad mejo 1,24 dolarja. Verjetno je to povezano predvsem s pričakovanji, da bo Evropska centralna banka na začetku naslednjega leta najavila program kvantitativnega sproščanja po zgledu Feda oziroma da bo začela odkupovati državne obveznice.

Tečaji delnic na Lj. borzi (10. december):

Povpraševanje po nafti leta 2015 najnižje v desetletju
Cene nafte medtem še naprej drsijo navzdol. Za 159-litrski sod brenta je bilo treba v sredo odšteti le še 63,55 dolarja, kar je najmanj po septembru 2009. Glavni vzrok za nov padec je napoved Opeca, da bo naslednje leto povpraševanje po Opecovi nafti najnižje v zadnjem desetletju, doseglo pa bo 28,92 milijona sodov dno. To je milijon sodov manj od trenutne dnevne proizvodnje Opeca. Naftni velikani se že prilagajajo novim pravilom igre. Britanski BP je napovedal prestrukturiranje v vrednosti milijarde dolarjev. Zaradi padca vrednosti naftnih oziroma energetskih podjetij je včeraj "trpel" tudi Wall Street, tako da je Dow Jones (17.533 točk), ki je v petek po objavi nepričakovano dobrih podatkov o ameriškem novembrskem trgu dela skoraj dosegel 18 tisoč točk, izgubil kar 260 točk oziroma poldrugi odstotek.

Slabo zadnje četrtletje za Krko
Največje žrtve padca cene nafte so sicer ruske delnice, ki so letos izgubile več kot tretjino vrednosti. "Ruska kriza in padec rublja se bo odrazil tudi v poslovanju slovenskih podjetij. Na primer Krka bo imela v zadnjem četrtletju zelo verjetno okrog 30 milijonov evrov izgube zaradi padca rublja. Zadnje četrtletje leta 2014 bo verjetno eden najslabših za Krko v zadnjih nekaj letih," je ocenil Matej Rigelnik. Krkine delnice, ki so bile junija vredne 70 evrov, so v sredo zdrsnile na 58,50 evra in nosijo največjo krivdo, da je indeks SBI TOP (783 točk), ki ta mesec neprestano izgublja, zdrsnil najnižje v zadnjih štirih mesecih. Na pozitivni strani so v sredo izstopale Gorenjeve delnice. Potem ko je njihov tečaj od sredine septembra do torka padel za dvajset odstotkov, so okrevale in poskočile za skoraj štiri odstotke.