Trgi so v pričakovanju pozitivnih učinkov Trumpovega predsedovanja (nižji davki, manjša regulacija, napovedani infrastrukturni projekti) od novembra občutno porasli in jih niso kaj dosti zamajale niti nekatere sporne Trumpove poteze. Vlagatelji so pozitivno sprejeli tudi objave poslovnih rezultatov ameriških korporacij v zadnjem lanskem četrtletju. Dobički naj bi (v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2015) porasli za dobrih osem odstotkov, kar je največ v zadnjih devetih četrtletjih. Dow Jones se je na začetku torkovega trgovanja povzpel vse do rekordnih 20.155 točk, Nasdaq pa do 5.689 točk.
Vedno večja proizvodnja nafte v ZDA
Cene nafte so se včeraj drugi dan zapored precej znižale, tako da je brent spet zdrsnil pod 55 dolarjev za 159-litrski sod. Naftni trgovci so zaskrbljeni predvsem zaradi vedno večje ameriške proizvodnje, saj proizvodnja iz skrilavcev oživlja hitreje od napovedi. Na drugi strani so "težave" tudi na strani povpraševanja. Rast kitajskega povpraševanja je bila lani najnižja v vsaj treh letih. Dogovor Opeca in še nekaterih proizvajalk o znižanju proizvodnih kvot (skupno za 1,8 milijona sodov do julija 2017) je ob koncu lanskega leta povzročil rast cen nafte krepko nad 50 dolarji, a je ob takšnem tržnem ravnovesju, kot je zdaj, nadaljnja rast močno vprašljiva.
Tečaji delnic na Ljubljanski borzi, 7. februar:
SAVA RE | +3,95 % | 15,78 EUR |
ZAV. TRIGLAV | +3,53 % | 26,40 |
INTEREUROPA | +2,04 % | 1,50 |
GORENJE | +0,80 % | 6,30 |
TELEKOM | +0,75 % | 81,60 |
KRKA | +0,68 % | 51,90 |
PETROL | +0,06 % | 330,00 |
LUKA KOPER | -0,56 % | 26,60 |
Občuten zdrs evropske valute
Za evro je bilo treba sredi torkovega trgovanja plačati le 1,0656 dolarja. Gre za enega največjih letošnjih padcev evropske valute, kar je posledica politične negotovosti. Bližajo se namreč francoske volitve, vlagatelji pa po izkušnji z brexitom in Trumpom ne zaupajo več javnomnenjskim anketam. Te sicer kažejo, da bo Marine Le Pen, ki obljublja francosko slovo od evra in referendum o obstanku v Evropski uniji, poražena v drugem krogu. Pribitek na francoske obveznice glede na nemške se je povzpel že na 78 bazičnih točk, kar je največ po novembru 2012. Še pred dvema tednoma je pribitek znašal 50 točk. Pribitek na italijanske obveznice je prvič po treh letih presegel dve odstotni točki.
Tečaji na Ljubljanski borzi najvišje v dobrem letu in pol
Na Ljubljanski borzi je osrednji indeks SBITOP (754 točk) včeraj ob višjem prometu porasel tretjič zapored in se prvič po juniju 2015 povzpel nad 750 točk. Letos se je njegova vrednost zvišala za 5,3 odstotka, pri čemer je tečaj Telekomovih delnic, kjer so se spet pojavila ugibanja o morebitni privatizaciji, pridobil skoraj 15 odstotkov. Tečaje navzgor poganjajo tudi pričakovanja boljših poslovnih rezultatov in dividendna donosnost, ki je v primerjavi z bančnimi depoziti izjemno mamljiva. V prvi kotaciji se je sicer letos najbolj, že za 27 odstotkov, zvišala vrednost Intereuropinih delnic (v torek so se podražile že šestič zapored), ki pa je pri 1,5 evra še vedno 97 odstotkov nižje kot poleti 2007, ko je bila cena nad 50 evri.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje