Dow Jones se je v petek znižal za več kot sto točk oziroma za 0,7 odstotka, tedenska izguba pa je s tem dosegla 1,2 odstotka, čeprav je bil sredi tedna objavljen podatek o 0,6-odstotni majski ameriški rasti prodaje na drobno in čeprav je število Američanov, ki so v zadnjem tednu vložili zahtevek za nadomestilo v času brezposelnosti, doseglo najnižjo raven v zadnjih petih letih.

Fedu se ne mudi, inflacija je nizka
Finančni trgi so od majskega zasedanja Zveznih rezerv negotovi. Predsednik Ben Bernanke je namreč opozoril, da bo centralna banka na enem od naslednjih sestankov zmanjšala obseg likvidnostnih spodbud. Zdaj je glavno vprašanje, kdaj naj bi se to zgodilo. Morda že septembra, morda konec leta ali pa šele na začetku leta 2014? Ker inflacija ne grozi (aprila je bila na letni ravni le nekaj več kot enoodstotna), se Fedu ne mudi, marsikaj pa bo odvisno od dogajanja na trgu dela. Bernanke poudarja, da želi videti znatno izboljšanje razmer, zdajšnja brezposelnost pa je še vedno visoka, 7,6-odstotna.

Milijarde za QE končajo v delnicah
Trenutno Fed v okviru 3. kroga kvantitativnega popuščanja (QE3) mesečno odkupi za 45 milijard dolarjev zakladnih menic in za 40 milijard hipotekarnih obveznic. Glavni cilj te politike je znižati dolgoročno obrestno mero in s tem podjetjem in posameznikom olajšati posojanje denarja. Težko je izmeriti učinkovitost tega programa, drži pa, da so nizke obrestne mere znižale brezposelnost, spodbudile okrevanje nepremičninskega trga in predvsem na rekordne ravni potisnile delnice na Wall Streetu. Zdaj je glavno vprašanje: kaj se bo zgodilo, ko Fed ne bo več glavni spodbujevalec rasti?

Bernankejeva naslednica verjetno Janet Yellen
Po eni od anket bo Fed v prvem koraku obseg mesečnih odkupov obveznic s 85 milijard znižal na 65 milijard, popolnoma pa naj bi se kvantitativnemu popuščanju odpovedal sredi leta 2014. Ključna obrestna mera Fed funds naj bi na ničelni ravni (tam je že od začetka finančne krize) ostala do sredine leta 2015, ko Ben Bernanke ne bo več guverner ameriške centralne banke. V Reutersovi anketi je kar 40 od 44 ekonomistov izjavilo, da naj bi Bernankeja nasledila 66-letna Janet Yellen. Fed bi s tem prvič dobil žensko predsednico.

Obveznice vedno manj zaželene
Da se finančni trgi resno pripravljajo na spremembe v Fedovi monetarni politiki oziroma na zategovanje pasu, nazorno kaže tudi gibanje cen obveznic. Tečaji so občutno padli, zahtevana donosnost, ki se giblje v nasprotni smeri, pa je s tem strmo narasla. Še maja je bila donosnost desetletne ameriške obveznice manj kot 1,7-odstotna, zdaj je več kot 2,2-odstotna. V prvem junijskem tednu so vlagatelji iz ameriških obvezniških vzajemnih skladov dvignili kar za 10,93 milijarde dolarjev sredstev. To je največji tedenski odliv po oktobru 2008.

Nafta WTI na devetmesečnem vrhu
Ameriška lahka nafta WTI je v petek zaradi spopadov v Siriji dosegla devetmesečni vrh, saj je bilo treba za 159-litrski sod plačati že skoraj 98 dolarjev. Sirija sicer ni med večjimi proizvajalkami nafte, vendar se vlagatelji bojijo, da se bodo nemiri preselili v preostale dele Bližnjega vzhoda. Ameriški urad za energijo (EIA) je sicer znižal napovedi o povprečni ceni črnega zlata. Za letos pričakujejo, da bo sod nafte WTI dosegel 93,25 dolarja, naslednje leto pa 91,96 dolarja. Nafta brent bi bila po teh napovedih letos v povprečju vredna 104,65 dolarja, naslednje leto pa prvič po letu 2010 manj kot sto dolarjev.

Mercator prodan, kdo bo naslednji?
Na Ljubljanski borzi je bil teden v znamenju Mercatorjevih delnic. Njihov tečaj se je po novici, da bo tokratna prodaja "soseda" verjetno končno uspela, zvišal za 20 odstotkov, na 105 evrov. Agrokor za delnico Mercatorja ponuja 120 evrov, vlagatelji pa se sprašujejo, katero bo naslednje podjetje, ki bo pristalo v tujih rokah. Med 15 podjetji, ki so na vladnem seznamu za prodajo, na borzi kotirajo Telekom (zadnji teden so pridobile skoraj sedem odstotkov), Nova KBM, Helios, Aerodrom Ljubljana, Cinkarna Celje, Unior in Žito.