Dvajset tisoč milijard je to ali s številko 20.000.000.000.000. Če predpostavimo, da je povprečni letni dohodek v Sloveniji 10 tisoč dolarjev oz. okrog 9.400 evrov (v resnici je višji za skoraj 3.000 evrov), bi moralo dva milijona Slovencev za to vsoto delati tisoč let, da bi skupno zaslužili dvajset bilijonov dolarjev. Mejo 10 bilijonov dolarjev je S&P 500 presegel leta 1998, leta 2009 pa je zaradi finančne krize tržna kapitalizacija 500 največjih ameriških podjetij zdrsnila na šest bilijonov. Nato je šlo strmo navzgor. Leta 2013 je "padla" meja 15 bilijonov, v ponedeljek meja 20 bilijonov. Odkar je volitve dobil Donald Trump, se je tržna kapitalizacija indeksa S&P 500 povzpela za skoraj devet odstotkov. Nov zagon so vlagatelji dobili prejšnji teden, ko je Trump napovedal, da bo v nekaj tednih objavil spremembe davčne zakonodaje, poleg tega je sezona četrtletnih objav najboljša v zadnjih devetih četrtletjih.
Pri Goldmanu zvišali ciljno vrednost Appla
Predvsem bančne delnice so od dneva ameriških volitev (8. november) poletele navzgor, saj je pričakovati višje obrestne mere, kar bo pozitivno vplivalo na dobičke bank, poleg tega pa se je Trump nepričakovano hitro lotil tudi deregulacije finančnega sektorja. Tečaj delnic Bank of Americe je v zadnjih dobrih treh mesecih poskočil že za 45 odstotkov. Da so vodilni newyorški indeksi na zgodovinskih ravneh, je tudi zasluga Applovih delnic, ki so na začetku tedna prvič po dveh letih dan spet končale pri rekordni vrednosti, s čimer se je tržna kapitalizacija kalifornijskega proizvajalca iPhonov povzpela že na 700 milijard dolarjev. Analitiki pri banki Goldman Sachs so ciljno vrednost Applovih delnic zvišali na 150 dolarjev (to je 15 dolarjev več od trenutnega tečaja), saj so pričakovanja pred septembrsko deseto obletnico iPhona, ki ga bo seveda spremljala močno prenovljena različica kultnega izdelka, velika.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi, 14. februar:

Enoodstotnega padca ni bilo že tri mesece
"Na delniških trgih je trend še vedno pozitiven in ga niso pretirano zamajale niti prve nekoliko radikalnejše Trumpove izjave. Morda je najbolj izstopajoč podatek o izrazito nizki volatilnosti v zadnjem obdobju. Če pogledamo indeks S&P 500, ugotovimo, da nihajnost vztrajno pada že približno od leta 2012 in se ni povišala kljub občasnim vmesnim opozorilom. V zadnjih mesecih se je indeks nihajnosti za S&P 500 (VIX) približal zgodovinsko najnižjim vrednostim. Minilo je več kot 40 trgovalnih dni od zadnjega premika indeksa za več kot odstotek in več kot 80 dni od zadnjega padca za več kot odstotek. Nihajnost se je v preteklosti vedno gibala ciklično in tudi večja nihajnost ni nujno pomenila slabih donosov na kapitalskih trgih. Če ob tem upoštevamo še dejstvo, da je S&P 500 na rekordnih vrednostih, to napotuje na previdnost," nam je povedal Luka Guštin (Vzajemci skupina).
Yellnova potisnila evro navzdol
Luka Guštin še dodaja, da so poleg delnic tudi cene nafte, zlata in dolarja "nekako našle svoje območje, znotraj katerega se gibljejo". Nafta je sicer še naprej pod vplivom novic o ponudbi. Države Opeca in Rusija naj bi spoštovale dogovor o znižanju črpanja (Savdska Arabija naj bi načrpala 160 tisoč sodov dnevno manj), vendar na drugi strani v ZDA oživlja proizvodnja iz skrilavcev, tako da se je črpanje dvignilo na skoraj devet milijonov 159-litrskih sodov dnevno, kar je 6,5 odstotka več kot lani poleti. V ponedeljek je cena nafte zdrsnila za dva odstotka, v torek pa je bila smer spet navzgor, tako da je brent dosegel 56,45 dolarja. Evro in zlato sta bila včeraj popoldne zaradi svežih namigov Fedove guvernerke Janet Yellen, da bi Fed utegnil že marca zvišati obresti, pod pritiskom. Cena zlata je okrog 1.225 dolarjev, vrednost evra pa okrog 1,057 dolarja.