Frankfurtski delniški indeks DAX30 (ob koncu tedna je za hip spet zdrsnil pod 11 tisoč točk) se je na tedenski ravni znižal za 1,4 odstotka, kar je njegov četrti tedenski minus zapored. Gre za najdaljšo negativno serijo v dobrih treh letih. Vseevropski FTSEurofirst 300 (1.529 točk) je v petih dneh izgubil 0,9 odstotka. V petek se je zgodil manjši paradoks: potem ko so grške banke doživele naval varčevalcev, ki so dvigali prihranke, in se je vedno glasneje omenjal grški bankrot, je atenska borza pridobila 0,6 odstotka. Očitno vlagatelji še vedno verjamejo v rešitev pet pred dvanajsto. Letos se je osrednji delniški indeks na borzi v Atenah sicer znižal za 17 odstotkov, medtem ko je FTSEurofirst 300 trinajst odstotkov višje.

Grčija na robu prepada
Finančni ministri držav v evrskem območju nato pa še voditelji evrskih članic bodo na začetku naslednjega tedna spet upali na dogovor z Grčijo, ki mora Mednarodnemu denarnemu skladu do konca junija vrniti 1,6 milijarde evrov. Lahko, da bo naslednji teden celo prinesel grški izstop iz evra in začetek tiskanja drahem. Evropska centralna banka je medtem grškim bankam omogočila, da so od nje dobile dodatno likvidnost (neuradno tri milijarde evrov), saj varčevalci množično dvigajo prihranke. Samo v zadnjem tednu so bile banke "osiromašene" za 4,2 milijarde evrov.

Kdaj bo Fed začel zategovati ročno zavoro?
Poleg grške tragedije je bil zadnji teden v središču pozornosti še sestanek Zveznih rezerv, ki je nakazal, da bo Fed ključno obrestno mero, ki je od leta 2008 v območju od nič do 0,25 odstotka, zviševal počasneje, kot bi mnogi pričakovali. Guvernerka Janet Yellen želi videti nove dokaze, da trg dela res dobro okreva in da plače naraščajo hitreje, kot so v zadnjem obdobju, preden bo dala ukaz o zaostrovanju denarne politike. Večina še vedno napoveduje, da se bo to zgodilo na Fedovem sestanku sredi septembra, ekonomisti pa verjamejo, da bi ameriško gospodarstvo brez težav "prebavilo" dvig obresti za četrt odstotne točke.

Nasdaq v četrtek tako visoko kot še nikoli
Večja dilema je, kako bosta dogodka, kot sta "Greexit" in Fedov dvig obrestnih mer vplivala na finančne trge, ki so zreli za popravek. New York vsaj desetodstotnega popravka ni doživel že več kot štiri leta. Ta teden so imeli borzni posredniki celo nov razlog za slavje, saj je tehnološki indeks Nasdaq v četrtek poskočil vse do 5.143 točk, s čimer je presegel dosedanjo najvišjo točko (5.132 točk) iz marca 2000. V petek je sicer sledil padec Nasdaqa in tudi elitnega Dow Jonesa (ta je teden končal tik nad 18 tisoč točkami), a oba sta vseeno teden končala višje, kot sta ga začela. Dow Jones je na tedenski ravni pridobil 0,6 odstotka, Nasdaq 1,3 odstotka.

Panika na Kitajskem
Zanimivo, da so zahodni trgi večinoma prezrli, kaj se dogaja na Kitajskem. Premiki so bili zadnji teden izjemni, predvsem v petek pa so pregrete delnice doživele močan popravek, saj sta osrednja indeksa v Šanghaju in Šendženu strmoglavila za okrog šest odstotkov. Oba sta doživela na tedenski ravni 13-odstotno izgubo, kar je največji padec po letu 2008. Kaže, da je osemmesečnega izrazito bikovskega trenda, v katerem se je vrednost indeksov več kot podvojila, konec. Svoje je k paniki dodala tudi vlada, ki je zaostrila pogoje za nakup delnic s posojilom, vlagatelji pa se tudi bojijo, da bo zaradi boljših novic z nepremičninskega trga (maja so se cene nepremičnin zvišale prvič po 13 mesecih) vlada manj naklonjena zagotavljanju izredne likvidnosti.

Zlato spet nad mejo 1.200 dolarjev
V teh negotovih časih za varno pribežališče spet veljajo zlato in obveznice. Zlato se je od ponedeljka do petka podražilo za skoraj dva odstotka in se spet zavihtelo v območje enomesečnega vrha nad 1.200 dolarjev. Špekulanti so vseeno povečali število kratkih pozicij, s čimer pričakujejo nove padce. SPDR Gold Trust, največji ETF-sklad zlata, ima trenutno v svojem premoženju najmanj zlata po letu 2008. Tudi obveznice so zadnje dni pridobivale, tako da se je njihova zahtevana donosnost znižala. Pri nemški desetletni obveznici znaša donosnost 0,76 odstotka, pri slovenski, ki je bila pred kratkim blizu trem odstotkom, 2,37 odstotka.

Blamaža Krke
Ljubljanska borza je v četrtek pristala na najnižji ravni po lanskem aprilu, indeks SBITOP (741 točk) pa je, potem ko je ves teden drsel navzdol, v petek le dočakal preobrat, kar je zasluga večodstotne rasti delnic Triglava (s tem so se malce pobrale po skoraj 20-odstotnem padcu) in Petrola. Na negativni strani so bile Krkine delnice, ki so se pocenile na 66 evrov. Novomeško podjetje je imelo v prvem polletju tri odstotke nižjo prodajo kot v istem lanskem obdobju. Dobiček je ostal na ravni lanskega leta. Skupščina družbe je v četrtek potrdila sklep, da delničarji dobijo 2,20 evra bruto dividende na delnico, a je uprava družbe danes sklepe skupščine zaradi proceduralnih razlogov razveljavila. Nova skupščina bo 20. avgusta.

Prodaja Telekoma padla v vodo
Tedenska izguba indeksa SBITOP je dosegla zajetnih 4,61 odstotka. Glavni razlog za takšen scenarij je sevada ponedeljkova odločitev Slovenskega državnega holdinga, da ne sprejme dodatnih pogojev britanskega sklada Cinven, ki jih je postavil za nakup približno treh četrtin Telekoma Slovenije. "Odločitev je bila logična, saj običajno stroške in tveganja v povezavi s financiranjem nakupa nosi prodajalec," je povedal analitik Domen Granda iz GBD-ja. Cinven je nad odločitvijo SDH-ja razočaran, a ostaja zainteresiran za nakup Telekoma. Tako po pojasnilih analitika še vedno obstaja realna možnost za prodajo Telekoma po razrešitvi situacije v Makedoniji.

Cinkarna pripravljena na morebitne izredne stroške
Delnice Telekoma Slovenije so v zadnjih petih dneh izgubile kar 12 odstotkov. Še bolj, za skoraj 18 odstotkov, so strmoglavile delnice Cinkarne Celje, potem ko se je iztekla pravica do dividende v višini 8,57 evra. Tečaj so še dodatno obremenile neuradne informacije, da želijo kupci jamstva od države zaradi onesnaževanja okolja v preteklosti in da država tega jamstva ne želi dati. Kupci naj bi zahtevali dodatne monitoringe kljub sklepu ministrstva, da Cinkarni ni treba odgovarjati za škodo, nastalo pred letom 2007. Cinkarna ima sicer 22 milijonov rezervacij za okolje, dodatno pa ima oblikovanih še 68 milijonov rezerv iz dobička in je praktično nezadolžena.