Dow Jones je v preteklem tednu prvič v zgodovini dan končal nad 16 tisoč točkami, širši indeks S & P 500, ki je letos pridobil že skoraj 30 odstotkov, pa prvič nad mejo 1.800 točk. Vlagatelji kupujejo delnice, kot da se ne bojijo večjega popravka navzdol (ki bi bil po tolikšni rasti povsem logičen), ampak se prej bojijo, da bi zamudili rast, ki je za konec leta običajna. Od leta 1929 je newyorški indeks S & P v povprečju vsako leto pridobil okrog odstotek in pol.

"Short pozicije" okrepljene v neobičajnih sektorjih
December je namreč tradicionalno najboljši mesec za delniške trge, večina pa tudi letos pričakuje t. i. "Santa Claus rally" - rast delnic pred božičem (do božičnega večera je točno en mesec). Prodajalci na kratko seveda niso takšnega mnenja in so v zadnjih dveh mesecih okrepili svoje kratke (ang. short) pozicije, vendar v sektorjih, ki so kar malce neobičajni: v energetskem in rudarskem. Kadar vlagatelji pričakujejo preobrat, namreč običajno stavijo na padec delnic z visokim betakoeficientom, kot so delnice panoge informacijske tehnologije ali finančne panoge.

Fed naj bi marca začel zategovati pas
Na tedenski ravni sta se Dow Jones in S & P zvišala že sedmič zapored, kar se letos še ni zgodilo. Glavno gibalo rasti je še naprej ameriška centralna banka, ki v okviru kvantitativnega sproščanja s polno paro vsak mesec odkupi za 85 milijard dolarjev obveznic. Morda bo to vsoto za vsaj kakšnih 10 milijard zmanjšala še letos, čeprav je bolj verjetno, da bo Fed na prvo zaostrovanje denarne politike (po začetku finančne krize) počakal do marca, bo pa še dolgo vztrajal pri ničelni ključni obrestni meri Fed funds, pa čeprav bi se stopnja brezposelnosti v ZDA spustila pod 6,5 odstotka.

Nemški podjetniki optimistični
Na vodilnih evropskih borzah je v zadnjem tednu rast uspela le frankfurtskemu trgu (DAX30 se je zvišal za 0,55 odstotka), medtem ko sta London in Pariz naredila manjši korak nazaj. V Nemčiji se je v tretjem četrtletju gospodarska rast sicer upočasnila (na četrtletni ravni je bila 0,3-odstotna), vseeno pa je opaziti velik optimizem nemških podjetnikov. Najpomembnejši konjunkturni indeks Ifo (raziskava zajema 7.000 nemških menedžerjev) se je namreč novembra s 107,4 povzpel na 109,3 točke, kar je najvišja raven po lanskem aprilu.

Zlato najnižje po začetku julija
Nafta brent se je od ponedeljka do petka podražila za dobra dva odstotka, podobno tudi zahodnoteksaška lahka nafta, potem ko je senatni bančni odbor potrdil nominacijo Janet Yellen za novo guvernerko Zveznih rezerv. Nafti ni "škodila" navzdol popravljena napoved OECD-ja o gospodarski rasti v letu 2013 (2,7 odstotka), 2014 (3,6) in 2015 (3,9). Zlato je doživelo največji tedenski padec v zadnjih dveh mesecih, saj se je cena znižala za 3,55 odstotka, na 1.241 dolarjev za zlato unčo. V četrtek je zlato pri 1.235 dolarjih doseglo najnižjo točko po začetku julija.

Mati, kave bi. Saj ni draga.
Cene surove kave so se v zadnjem času izredno znižale in se gibljejo na najnižjih ravneh v zadnjih štirih letih, kar že ogroža obstoj številnih pridelovalcev. Kava vrste arabica se je letos pocenila za skoraj 30 odstotkov, vzrok za to pa so presežne zmogljivosti ter obilna letina v Braziliji in Kolumbiji. Trenutno je treba za funt kave (približno 0,45 kilograma) vrste arabica odšteti približno 1,10 dolarja, medtem ko je najvišjo ceno dosegla maja in junija 2011, ko je bilo treba za isto količino odšteti več kot tri dolarje.

Krka naj bi za dividende namenila polovico dobička
Na Ljubljanski borzi je to jesen kar nekaj znakov prebujenja, čeprav je promet še vedno zelo majhen. Indeks SBI TOP je na tedenski ravni pridobil dva odstotka in pri 659 točkah dosegel rekord po februarju. Največ, skoraj sedem odstotkov, so pridobile Krkine delnice, ki so se povzpele nad 60 evrov. "K rasti tečaja je prispeval tudi predlog uprave, po katerem bodo za dividende namenjali do polovico dobička, do zdaj pa so ga do tretjino," ugotavlja Jure Rozman (GBD). Med 'blue chipi' so največ izgubile delnice Gorenja (3,36 odstotka) in Telekoma (2,10 odstotka).