Velika nervoza, ki je finančne trge "tresla" avgusta in delno tudi še septembra, se je oktobra popolnoma umirila in vlagatelji so spet pripravljeni več tvegati. Wall Street je na tedenski ravni tretjič zapored pridobival (indeksa Dow Jones in S & P 500 sta se zvišala za skoraj odstotek), kar se ni zgodilo od maja. Analitiki so bili večinoma zadovoljni s četrtletnimi poslovnimi rezultati največjih bank, ob koncu tedna pa je za dobro voljo poskrbelo še podjetje General Electric. Ker je dobiček presegel pričakovanja, je delnica pri 30 dolarjih dosegla najvišjo raven v zadnjih sedmih letih. Veseli tudi podatek, da je potrošniško zaupanje, ki ga meri univerza v Michiganu, oktobra močno poraslo. In ne nazadnje: pomemben dejavnik, da so delniški indeksi na razvitih borzah na dvomesečnem vrhu, so pričakovanja, da bodo centralne banke še lep čas vodilne ultraohlapno denarno politiko.

QE - strel v prazno?
Ameriške zvezne rezerve verjetno letos sploh ne bodo ukrepale in bodo ključno obrestno mero začele zviševati šele naslednje leto. Podobno je v Evropi, kamor se je s septembrom zaradi občutno nižjih cen energentov spet vrnila deflacija. Evropska centralna banka si želi dvoodstotno rast cen, kar se ni zgodilo od januarja 2013. Vedno več je pritiskov, naj ECB okrepi program kvantitativnega sproščanja, ki ga je začela marca in v okviru katerega namerava do septembra 2016 vsak mesec za odkupovanje državnih obveznic nameniti 60 milijard evrov. Deflacija namreč gospodarstvu povzroča škodo, saj potrošnike odvrača od nakupov, podjetja od vlaganj, povečuje pa tudi breme dolžniške krize, ki bi se lahko (kot že tolikokrat v zgodovini) "elegantno" rešila z inflacijo. A vprašanje, ali ima ECB sploh pravo orožje, da se bojuje z inflacijo. Pol leta po uvedbi programa QE je videti, da poskus z bazuko, kot nekateri imenujejo program QE, ni prav uspešen.

Zlato splezalo najvišje po juniju
Cene zlata so se zaradi močnejšega dolarja v petek odmaknile od triinpolmesečnega vrha, vseeno pa je ta plemenita kovina teden končala dva odstotka višje, kot ga je začela, saj vlagatelji verjamejo, da Fed letos še ne bo končal politike ničelnih obresti. V četrtek je tako cena pri 1.191 dolarjev za unčo dosegla najvišjo raven po juniju, dan prej pa je zlato prvič po maju dan končalo nad 200-dnevnim drsečim povprečjem, kar bi lahko bil bikovski signal. Vrednost nafte se je po štirih dnevih padanja (glavni krivec je bila Mednarodna agencija za energijo, ki napoveduje, da bo tudi naslednje leto na trgu presežna ponudba) ob koncu tedna povzpela za skoraj dva odstotka. Število naftnih vrtin se je v ZDA znižalo za deset, na 595, kar je najmanj po juliju 2010. Brent se je tako spet zavihtel nad 50 dolarjev, tedenska izguba pa je bila štiriodstotna.

V ponedeljek lahko trge šokira Kitajska
Naftni trgovci že čakajo na Opecov sestanek, ki bo v sredo na Dunaju, še prej pa bodo vsi, ki trgujejo s surovinami, želeli slišati, kakšna je bila kitajska gospodarska rast v tretjem letošnjem četrtletju. Podatek bodo kitajske oblasti objavile v ponedeljek, popotnica pa ni prav dobra, saj je kitajski premier Li včeraj poudaril, da okrevanje svetovnega gospodarstva izgublja zagon, cilja, da domače gospodarstvo uresniči zastavljeno sedemodstotno letno gospodarsko rast, pa ne bo lahko doseči. Po Reutersovi anketi med 50 ekonomisti sodeč, je bila na letni ravni rast kitajskega BDP-ja 6,8-odstotna, kar bi bila najnižja stopnja rasti po letu 2009. Za celotno letošnje leto poznavalci pričakujejo 6,8-odstotno rast, za naslednje leto pa 6,5-odstotno.

Nekaj dobrih novic na Ljubljanski borzi
Osrednja novica tedna na Ljubljanski borzi je bila, da je Heineken poravnaval kupnino za večinski delež Pivovarne Laško. Pričakuje se tudi Podravkina objava prevzemne ponudbe za Žito, in sicer po ceni 180,10 evra. Indeks SBITOP (675 točk) se je na tedenski ravni okrepil za 0,23 odstotka, povprečni dnevni promet (brez svežnjev) pa je po dolgem času spet dosegel dva milijona evrov. Najbolj, za štiri odstotke, so se podražile delnice Telekoma, polovico manj pa so pridobile Petrolove delnice. Na negativni strani s štiriodstotnim padcem izstopajo delnice Gorenja. Pri Lukinih delnicah ni bilo opaznih premikov, čeprav je podjetje sporočilo, da je v prvih devetih mesecih povečalo prihodke od prodaje za 13 odstotkov, na 127,61 milijona evrov, rast prihodkov pa se pričakuje tudi naslednje leto, saj je Luka z Daimlerjem podpisala pogodbo o sodelovanju - preko Kopra bo Daimler na Daljni vzhod izvažal predvidoma več kot 100.000 avtomobilov letno.