japonskih "likvidnostnih akrobacij".

Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi je v Frankfurtu ponovil, da je v evrski dolžniški krizi najhujše že mimo oziroma da so se temni oblaki razkadili, finančni trgi pa pomirili. "Leto 2013 lahko začnemo z več zaupanja, ravno zato, ker smo v zadnjih letih veliko dosegli," je povedal Draghi in zavrnil očitke, da ECB s svojo politiko izziva višjo inflacijo. Zatrdil je, da trenutno ni nobenih znakov, da bi bila cenovna stabilnost v območju evra ogrožena.

Večina podjetij dosegla pričakovanja
Na delniških trgih je v zadnjih dneh bolj kot evropska dolžniška kriza v ospredju sezona objav četrtletnih dobičkov, ki je kljub vsem strahovom za zdaj dokaj spodbudna. V ZDA je 13 odstotkov podjetij, ki so vključena v širši delniški indeks S & P 500, že sporočilo poslovne rezultate zadnjega lanskega četrtletja. 75 odstotkov je doseglo oziroma preseglo pričakovanja. Medtem je le dva odstotka evropskih korporacij že razkrilo bilance poslovanja od 1. oktobra do 31. decembra 2012. Od teh jih je kar 86 odstotkov poslovalo po pričakovanjih analitikov ali pa celo bolje.

Tokio tretjič zapored navzdol
V torek se je newyorški delniški indeks S & P 500 (1.492 točk) zvišal petič zapored in dosegel nov petletni vrh. Po trgovanju sta Goole in IBM objavila četrtletne rezultate, ki so pozitivno presenetili analitike. V Tokiu se je indeks Nikkei (10.486 točk) v sredo tretjič zapored znižal, tokrat za dobra dva odstotka. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 (1.165 točk) medtem ostaja v območju najvišje vrednosti v skoraj dveh letih. Da je želja po tveganih naložbah precejšnja, dokazuje tudi rast nafte vrste brent nad 112,50 dolarja, kar je povezano tudi z napovedanimi ukrepi Japonske centralne banke za oživljanje gospodarstva.

Je bikov preveč?
Vlagatelji pa morajo biti vseeno previdni, saj je še vedno veliko pasti. Pretiran optimizem na delniških trgih se lahko hitro spremeni v večji popravek navzdol. Po podatkih ameriškega združenja malih vlagateljev (AAII) se je delež bikovsko naravnanih vlagateljev (torej takšnih, ki pričakujejo nadaljnjo rast delnic) v zadnjem tednu povzpel na 46,4 odstotka in se hitro približuje 50-odstotni meji. Pri tako visokih vrednostih je v preteklosti trg pogosto spremenil smer. Dolgoročno povprečje namreč znaša le 39 odstotkov.

Tečaji delnic na Lj. borzi (23. januar):

LJSE: Dražje le delnice Nove KBM in Triglava
Na Ljubljanski borzi ta teden še ni bilo pozitivnega dneva. Indeks SBI TOP je v sredo izgubil 0,71 odstotka, pri 639 točkah pa je zdaj le še štiri točke višje, kot je bil ob prehodu v leto 2013. Drugi dan zapored je bil med največjimi poraženci Telekom. Cena delnice, ki je bila na začetku leta že nad sto evri, je ob zelo nizkem prometu (pet sklenjenih poslov v skupni vrednosti 10 tisoč evrov) zdrsnila na 82,50 evra. Krka, z 286 tisoč evri najprometnejši papir dneva, je bila že v kar globokem minusu (52,53 evra), a je na koncu splezala do 53,40 evra. Podražile so se le delnice Nove KBM in Triglava, katerega cena je nihala med 16,17 in 16,45 evra. Donosnost desetletne slovenske obveznice se je znižala na 5,16 odstotka.