Največji svetovni vlagatelji vse od leta 2008 niso bili tako nizko izpostavljeni ameriškemu trgu, kot so danes, medtem ko je iz ETF-skladov, ki imajo v svojem portfelju ameriške vrednostne papirje, odteklo za 14 milijard dolarjev sredstev. Prejšnji dve leti je šel tok v drugo smer, saj so vlagatelji v ameriške ETF-sklade vložili dvakrat več (350 milijard dolarjev) kot v podobne sklade na trgih preostalega sveta (160 milijard). Ob ekstralikvidnosti, ki jo je zagotavljala ameriška centralna banka, je bila zabava popolna, delniški indeksi pa so od leta 2009 poskočili trikratno. Toda letos so ZDA izgubile nekakšen status delniške oaze. Zakaj?

Delnice v New Yorku že precej drage
Prvi razlog je napovedano Fedovo zaostrovanje denarne politike, drugi pa vedno večja privlačnost preostalih svetovnih trgov, ki so tudi nižje ovrednoteni. Z delnicami, ki so vključene v širši delniški indeks S & P 500, se trenutno trguje pri 18,5-kratniku dobička, medtem ko znaša priljubljeni kazalec P/E v indeksu MSCI, ki meri "predstavo" preostalega sveta, 17. Mimogrede, vse od leta 2009 je S & P prav vsako leto "premagal" MSCI. Vlagatelji se bojijo tudi napovedi, da bodo ameriška podjetja zaradi močnega dolarja prvič po letu 2009 drugo četrtletje zapored poročala o zniževanju dobička, medtem ko bodo dobički v Evropi v prihodnjih 12 mesecih naraščali z vsaj desetodstotno stopnjo.

Večina daje prednost Evropi
Nič čudnega torej, da se v Evropi delnice letos občutno dražijo. V Nemčiji (frankfurtski DAX30 je v torek presegel že 12.200 točk), na Danskem in Portugalskem so osrednji indeksi v primerjavi z začetkom leta višji za več kot 20 odstotkov. Največ zaslug gre Evropski centralni banki, ki je v boju proti deflaciji marca začela 1.100 milijard evrov vreden program kvantitativnega sproščanja. V anketi banke Bank of America je 35 odstotkov vprašanih ameriški trg označilo za najmanj privlačnega v prihodnjih 12 mesecih (to je največji delež v skoraj desetih letih), odstotek tistih, ki favorizirajo Evropo, pa je poskočil na rekordnih 63 odstotkov.

Tečaji delnic na Lj. borzi (18. marec):

Fed naj bi prvič "ukrepal" septembra
Včeraj je imela na finančnih trgih glavno vlogo ameriška centralna banka. Po dvodnevnem sestanku je Fed še korak bližje prvemu višanju obresti po letu 2006, saj ne govori več o tem, da bo monetarno politko potrpežljivo vrnil v normalne tirnice. Vseeno Fed skoraj povsem izključuje verjetnost, da bi obresti višal že aprila. Vse bo odvisno od makroekonomskih podatkov, a večina stavi, da bo Fed monetarno politiko zaostril na septembrskem sestanku, saj je navzdol popravil napoved o inflaciji in gospodarski rasti. Kakorkoli, takoj po včerajšnji Fedovi novinarski konferenci so se delnice na Wall Streetu močno podražile. Dow Jones je poskočil za več kot 200 točk in je spet nad mejo 18 tisoč točk. Dolar se je pocenil, tako da je evro, ki je bil pred enim tednom že pod mejo 1,05 dolarja, za hip porasel nad 1,10 dolarja.

Spet zamik privatizacije Telekoma
Na Ljubljanski borzi v zadnjem obdobju dogajanje ni posebej razburljivo, tudi rasti ni opaziti. Indeks SBITOP, ki je letos nanizal največ tri zaporedne pozitivne dneve, je tri odstotke višje kot na začetku leta. Najprometnejše Krkine delnice nihajo okoli 60 evrov, Telekom pa je letošnji vrh dosegel pri 150 evrih. Trenutno je pet evrov nižje. Prav od privatizacije Telekoma bo v veliki meri odvisno, ali bodo tečaji naraščali ali ne. Zavezujoče ponudbe za nakup Telekoma bodo po zadnjih informacijah oddane šele aprila, saj se zapleta pri odškodninskih tožbah. Kupec bo seveda želel razčistiti, kdo bo plačal odškodninske tožbe, ki so oziroma bodo vložene proti Telekomu.