Zlato je v petek padlo na 1.211 dolarjev (v evrih je bila njegova vrednost celo najnižja v zadnjih treh letih in pol), ta teden pa se je njegova vrednost okrepila do skoraj 1.270 dolarjev. Foto: EPA
Zlato je v petek padlo na 1.211 dolarjev (v evrih je bila njegova vrednost celo najnižja v zadnjih treh letih in pol), ta teden pa se je njegova vrednost okrepila do skoraj 1.270 dolarjev. Foto: EPA
Šestmesečni evribor, ki pri številnih posojilih določa višino mesečnega obroka, je začel naraščati in je v sredo dosegel 0,366 odstotka. To je največ po začetku letošnjega leta, seveda pa je evribor še vedno na izjemno nizki ravni. Ko se bo v Evropo vrnila gospodarska rast, bo lahko precej hitro nad dvema odstotkoma. Graf prikazuje gibanje evribora od leta 1999 do danes. Foto: www.euribor-rates.eu
Evro je v primerjavi z dolarjem zadnje dni pridobival, v primerjavi s švicarskim frankom pa izgubljal. Včeraj je bilo treba za evro plačati 1,2201 franka, kar je najmanj v zadnjih sedmih mesecih. Foto: Reuters

Enajstletni nepretrgani vzpon te plemenite kovine se je tako končal. Vrednost zlata je zaradi pričakovanj, da bo Fed začel zmanjševati spodbujevalne ukrepe in zaradi tega, ker razvitim gospodarstvom prej grozi deflacija kot inflacija, padla za okrog 25 odstotkov, kar se ni zgodilo od leta 1981. Ta teden je sicer (tudi na račun šibkejšega dolarja) okrevalo (doseglo je 1.268 dolarjev, največ po 20. novembru) in utegne po nekaterih napovedih do konca leta rast še stopnjevati.

Hedge skladi "pozabili" na zlato
"Naša ciljna vrednost do konca leta je 1.320 dolarjev, lahko pa se povzpne tudi do 1.350," je povedal Andrew Su iz družbe Compass Global Markets, ki poudarja, da je bilo konec prejšnjega tedna, ko je bilo zlato po objavi spodbudnih podatkov z ameriškega trga dela vredno le še 1.211 dolarjev, enostavno preveč. Tvegani hedge skladi so imeli namreč najmanj bikovskih stav (z njimi pričakujejo rast zlata) v zadnjih šestih letih in v takšnih ekstremnih razmerah pogosto sledi preobrat razpoloženja.

Rast BDP-ja v ZDA leta 2014 le 2,6-odstotna
Takšen preobrat že dolgo prerokujejo Wall Streetu, a se še ni zgodil. Indeks S & P 500 je bil v ponedeljek spet na rekordni vrednosti. V torek in sredo se je njegova vrednost znižala, včeraj za več kot odstotek, na 1.782 točk. Vlagateljev ni prepričal niti dogovor o proračunu, s katerim se bodo ZDA 15. januarja morda izognili ponovni proračunski blokadi, podobni tisti v prvi polovici oktobra, ki je povzročila za okoli 20 milijard dolarjev gospodarske škode. Pri agenciji S & P so oceno o ameriški gospodarski rasti za naslednje leto s 3,1 znižali na 2,6 odstotka.

Tečaji delnic na Lj. borzi (11. december):

LUKA KOPER+0,79 %10,19 EUR
TELEKOM+0,08 %121,00
PETROL+0,05 %218,10
MERCATOR+0,00 %70,00
GORENJE-0,00 %4,15
KRKA-0,17 %59,00
INTEREUROPA-0,23 %0,43
ZAV. TRIGLAV-0,54 %18,50



Evropske delnice ugodno ovrednotene
Analitiki vlagateljem zato priporočajo, da se pogumneje lotijo nakupov evropskih delnic. Z njimi se namreč trguje le pri 11-kratniku dobička, medtem ko znaša ta kazalnik (imenovan tudi P/E) v newyorškem indeksu S & P okrog 16. Privlačne so tudi dividendne stopnje, sploh če jih primerjamo z mizernimi donosi obveznic varnih držav (desetletna nemška obveznica daje le 1,82-odstoten donos). Skoraj polovica velikih evropskih delniških družb izplačuje dividende, ki so višje od trenutnih donosov obveznic.

Draghi lani poleti prestrašil špekulante
Navsezadnje se je tudi evro izkazal za stabilnejšo valuto, kot je kazalo še pred dobrim letom. Ključno potezo je naredil predsednik ECB-ja Mario Draghi, ko je na začetku lanskega poletja izjavil, da bo naredil vse za zaščito evropske valute in da bo to gotovo zadoščalo. Dejanja sploh niso bila potrebna, dovolj so bile že njegove besede. Sicer pa temelji niso tako slabi, kot bi nekateri radi prikazali. Če odmislimo nekatere države z obrobja Evrope, je javni dolg manjši problem kot v ZDA in na Japonskem.

Evro nad 1,38 dolarja
Evro je ta teden v primerjavi z jenom dosegel petletni vrh, od začetka leta pa je porasel že za 23 odstotkov. Krepi se tudi glede na dolar in je presegel vrednost 1,38 dolarja za evro. Letos je evro v primerjavi z "zelencem" porasel za slabih pet odstotkov. Ni ravno spektakularno, a vendarle - to je največ po letu 2007. Na valutna razmerja bo precej vplival zadnji letošnji sestanek ameriške centralne banke, ki bo sredi naslednjega tedna. Takrat bo jasno, ali bo Fed že letos začel zaostrovati denarno politiko.