Frankfurtski delniški indeks DAX30 se je povzpel nad 7.000 točk, evro je bil ob 15. uri vreden 1,257 dolarja, nafta brent pa se je podražila do 114,845 dolarja, čeprav je iz Kitajske prišla slaba novica: indeks nabavnih menedžerjev PMI banke HSBC, ki meri proizvodno dejavnost, je z julijskih 49,3 avgusta zdrsnil na 47,6 točke, kar je najnižja vrednost po marcu 2009.

V Evropi indeks PMI malce porasel
Že deset mesecev zapored je indeks PMI pod vrednostjo 50, ki je meja med krčenjem in rastjo. Očitno je, da bo tudi tretje četrtletje Kitajski prineslo nižjo stopnjo gospodarske rasti, kar povečuje pritisk na uradni Peking, da s spodbujevalnimi ukrepi prepreči trd pristanek gospodarstva. Tudi v Evropi so bili danes objavljeni podatki o industrijski dejavnosti. V evrskem območju je indeks PMI s 44 porasel na 45,1 točke, v Nemčiji pa s 43 na 44,7 točke, kar je prva rast po januarju.

Nakup avtomobila v krizi preložen
Da je evropski potrošnik vedno bolj previden, dokazuje tudi dogajanje na avtomobilskem trgu. Število novoregistriranih avtomobilov je v Franciji in Italiji občutno nazadovalo. V Franciji je prodaja padla za enajst odstotkov, kar je že deseti zaporedni mesec, ko se je število registracij zmanjšalo. V Italiji je bil minus celo 20-odstoten. Španija je bila avgusta svetla izjema s 3,4-odstotno rastjo prodaje novih avtomobilov, vendar zgolj zato, ker so kupci izkoristili davčne ugodnosti. Že ta mesec je spet pričakovati negativna gibanja.

V četrtek težko pričakovana seja ECB-ja
Na razpoloženje vlagateljev še vedno vplivajo pričakovanja o ukrepih največjih centralnih bank. Ameriška (Fed) je nakazala, da je pripravljena na nov krog kvantitativnega sproščanja, zdaj je na vrsti še Evropska centralna banka. V četrtek utegne ECB spet znižati ključno obrestno mero, predvsem pa najaviti podrobnosti novega kroga odkupovanja španskih in italijanskih obveznic. Že samo pričakovanja, da bo banka odkupovala te obveznice, so občutno znižala njihove donosnosti.

Vse najboljše, "presidente al dente"
Predsednik Mario Draghi prav danes praznuje 65. rojstni dan. Eno leto je že na čelu vodilne evropske finančne ustanove in je z nekaj ukrepi za zdaj preprečil najhujše, torej razpad evrskega območja. Trikrat je znižal obrestno mero, z operacijo dolgoročnega financiranja (LTRO) pa je bankam "podaril" okrog tisoč milijard evrov. Številne banke (tudi slovenske) drugače ne bi mogle do svežega denarja. Nekateri Draghija kujejo v zvezde in pravijo, da je pravi "presidente al dente", drugi trdijo, da bo uničil evro.

Tečaji delnic na Lj. borzi (3. september):

Schäuble: Nemško sodišče ne bo zavrnilo pogodbe
V vsakem primeru najhujše preizkušnje za Maria Draghija še prihajajo. Hitro bo jasno, ali ima res v rokavu prave adute, da reši evrsko območje. Prav september, ki je bil v finančni zgodovini že pogosto črn mesec (nenazadnje se je tudi zadnja kriza začela septembra 2008 s padcem banke Lehman Brothers), bo že ključen. Po četrtkovi seji ECB-ja bodo trgi pozornost preusmerili k Nemčiji, kjer bo sodišče 12. septembra odločalo o skladnosti pogodbe o fiskalnem paktu in spremljajoče pogodbe o ustanovitvi sklada ESM z nemško ustavo. Nekdanje nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je danes poudaril, da ni pričakovati nemške blokade.