Po raziskavi podjetja TrimTabs je bilo prejšnji mesec kar za 12,4 milijarde dolarjev odlivov iz delniških skladov po svetu, od tega največ iz skladov v državah v razvoju. Presenetljivo je, da so imeli kitajski skladi v juniju presežek prilivov nad odlivom, in sicer v vrednosti 150 milijonov dolarjev, čeprav se je osrednji delniški indeks v Šanghaju pred dnevi pogreznil v medvedje območje, kar pomeni, da je že 20 odstotkov oddaljen od vrha. Skupni letošnji prilivi zaradi močnih januarskih številk še vedno presegajo odlive, vseeno pa se postavlja vprašanje, ali visok junijski odliv napoveduje krizne čase za delniške trge ali pa je to zgolj še ena nakupna priložnost ob zadnjem padcu trga.
V ZDA v 1. četrtletju dvoodstotna rast BDP-ja
Newyorški delniški barometer Dow Jones je v zadnjem junijskem tednu izgubil dobrih 300 točk oziroma 1,3 odstotka. Vlagatelji so vedno bolj nemirni predvsem zaradi carinske vojne med ZDA in njenimi največjimi trgovinskimi partnericami, kar bi lahko prineslo občutno znižanje gospodarske rasti. Zadnja revizija ministrstva za trgovino je sicer pokazala, da je bila gospodarska rast v prvem četrtletju dvoodstotna, kar je manj od prejšnje ocene (2,2 odstotka). V zadnjem lanskem četrtletju je bila rast 2,9-odstotna, v drugem letošnjem četrtletju pa naj bi bila po nekaterih napovedih celo več kot petodstotna, saj se bo že v celoti čutil vpliv Trumpovega znižanja davka na dobiček.

Rast tehnoloških podjetij, stagnacija Dow Jonesa
Od začetka leta se je Dow Jones znižal za 1,8 odstotka, kar pomeni najslabše prvo polletje po 2010. Bolje so se v prvih šestih mesecih odrezale tehnološke delnice, saj je indeks Nasdaq letos za skoraj devet odstotkov v plusu, pri čemer so blestele predvsem FAANG-delnice (Facebook, Apple, Amazon, Netflix in Google). Le malo nižja rast je uspela indeksu Russell 2000, ki vključuje delnice ameriških podjetij z nižjo tržno kapitalizacijo. V Frankfurtu se je indeks DAX30 v prvem polletju znižal za pet odstotkov, indeks Ljubljanske borze SBITOP pa se je povzpel za več kot enajst odstotkov, kar je posledica Hisensovega prevzema Gorenja in visokih dividend, ki jih izplačujejo domača podjetja.

Ameriška nafta najvišje po letu 2014
Med posameznimi naložbenimi razredi je v prvem letošnjem polletju blestela predvsem nafta, saj se je njena vrednost letos povzpela že za več kot dvajset odstotkov. V petek je cena ameriške lahke nafte zaradi negotovosti, koliko manj iranske nafte bo na trgu zaradi ameriških sankcij proti tej državi (s 4,7 milijona 159-litrskih sodov načrpane nafte dnevno peti največji svetovni proizvajalki nafte), poskočila vse do 74,46 dolarja, to pa je največ po novembru 2014. Za 159-litrski sod nafte brent je bilo treba plačati skoraj 79 dolarjev in pol. Reutersova anketa med 35 ekonomisti je pokazala, da letos pričakujejo povprečno ceno brenta pri 72,58 dolarja, kar je 90 centov več kot v anketi prejšnji mesec.

Sobota prinesla lep odboj na trgu kriptovalut
Kriptovalute, ki so bile decembra vroča naložba in bolj običajna tema pogovorov kot vreme, so letos v izrazito medvedjem trendu. Bitcoin (lani je njegova cena porasla za 1400 odstotkov) jo je z izgubo skoraj 60 odstotkov še solidno odnesel, mnogi alt kovanci, kot je na primer slovenski viberate, pa so strmoglavili za 80 ali 90 odstotkov. Včeraj je sicer trg kriptovalut dočakal lep popravek, bitcoin je v nekaj urah pridobil 500 dolarjev oziroma devet odstotkov in dosegel 6.450 dolarjev, bitcoin cash pa je poskočil za 14 odstotkov in se zavihtel nad 750 dolarjev. Tržna kapitalizacija vseh kriptovalut se je vrnila nad 250 milijard dolarjev, v samo šestih urah se je tako zvišala za 19 milijard, ker je bil odboj zelo močan, pa optimisti verjamejo, da je to znak, da bi lahko trg res dosegel dno.