Fiskalna bazuka, za katero se je odločila Nemčija in z njo vsa Evropa (na stotine milijard evrov bo šlo za obrambo in potrebno infrastrukturo), je povzročila velike premike na obvezniških trgih. V sredo je zahtevana donosnost nemške desetletne obveznice (donosnost se giblje v nasprotju s ceno – nižja kot je cena obveznice, višja je njena zahtevana donosnost) poskočila za 30 bazičnih točk oziroma za 0,30 odstotne točke – na 2,79 odstotka. Takšne enodnevne rasti donosnosti ni bilo vse od združitve obeh Nemčij! V četrtek je sledila nova rast donosnosti za 14 bazičnih točk, na 2,93 odstotka, kar je največ po oktobru 2023. Iste smernice je bilo opaziti tudi pri primerljivih obveznicah preostalih evropskih držav. Pri slovenski obveznici je zahtevana donosnost zdaj 3,35-odstotna. Zadolževanje bo torej odslej precej dražje in nekoč bo to treba plačati. Če ne drugače, prek višjih davkov ali morda nižjih socialnih transferjev. Vsekakor neprijetno.

V torek cene goriva navzdol
Jasno, vlagatelji niso navdušeni, da bodo številne že tako prezadolžene evropske države zdaj obremenjene še s tako visokimi obrambnimi izdatki. Neverjeten preobrat v nemški fiskalni politiki je močno okrepil evro, v primerjavi z dolarjem je evropska valuta porasla za 4,5 odstotka. To je največja tedenska rast po marcu 2009. Veliko premikov je bilo tudi na delniških trgih, sploh na začetku tedna, ko so na Wall Streetu bolj kot ne izpuhteli vsi dobički, ustvarjeni po novembrski Trumpovi zmagi. S & P 500 je zadnji teden zdrsnil za 3,1 odstotka, kar je največ po septembru. In to kljub petkovi rasti, ko vlagatelji sprva kar niso vedeli, kako naj interpretirajo februarske podatke s trga dela, ki so bili slabši od pričakovanj. Stopnja brezposelnosti se je povzpela na 4,1 odstotka. Slabše gospodarske napovedi vplivajo tudi na vse nižje cene nafte. Brent je po pol leta zdrsnil pod 70 dolarjev za 159-litrski sod. Ker tudi dolar izgublja, bo gorivo v Sloveniji od torka precej cenejše.

Stagflacija in spomini na 70. leta
Vse več se medtem govori o stagflaciji, ko se gospodarstvo hkrati spoprijema z anemično (oziroma kar ničelno) gospodarsko rastjo in višjo brezposelnostjo, na drugi strani pa s previsoko inflacijo. V ZDA takšnih razmer ne poznajo že od začetka 70. letih, ko je stagflacijo povzročil predvsem naftni šok, tudi tokrat pa bi predstavljala izziv za ključne odločevalce, saj običajne rešitve ne delujejo najbolje. Inflacijo največkrat navzgor poganja višje povpraševanja po dobrinah oziroma storitvah. Centralne banke v takšnih razmerah zvišujejo obrestne mere. Pri stagflaciji bi višje obresti lahko sprožile še večji gospodarski zastoj oziroma že recesijo, tega pa si nihče ne želi. No, Paul Volcker, ki je na začetku 80. let vodil Fed, je obresti junija 1981 navil do nezaslišanih 19 odstotkov, kar je seveda "ubilo" inflacijo, a stopnjo brezposelnosti zvišalo na skoraj 11 odstotkov. Danes je položaj drugačen, Fed naj bi obresti v bližnji prihodnosti (tudi ob Trumpovih pritiskih) nižal, ne višal.

ZDA v prvem četrtletju s padcem BDP-ja?
Veliko negotovost vnašajo napovedane Trumpove carine (nekatere je sicer umaknil) in povračilni ukrepi prizadetih držav. Ekonomisti pri ameriški družbi S & P Global opozarjajo, da v trgovinski vojni ne bo zmagovalcev. Negativne posledice so na dlani: nižja gospodarska rast, višja inflacija in višja brezposelnost. ZDA naj bi zaradi tega v naslednjih 12 mesecih izgubile 0,6 odstotka "outputa". Nekaj neprijetnih trendov je že opaziti. Po projekciji Fedove podružnice v Atlanti so ZDA na poti k večjemu padcu BDP-ja v prvem četrtletju (za 2,8 odstotka), trg dela izgublja zalet, inflacija pa se oddaljuje od ciljnih dveh odstotkov. Januarja je bila na letni ravni triodstotna. Spomini borznih veteranov na 70. leta niso lepi. Izgubljale so tako delnice kot obveznice. Newyorški indeks S & P 500 je na primer med januarjem 1973 in decembrom 1974 izgubil skoraj polovico vrednosti. Težko je verjeti, da bi se zdaj, ko se znova pojavljajo znaki stagflacije, lahko ponovil tisti scenarij, ni pa seveda izključen kakšen večji padec.

25 let od vrhunca pikakomovske norije
V ponedeljek (10. marca) bo minilo 25 let, odkar je indeks Nasdaq pri 5048 točkah postavil za tisti čas izjemen rekord. V enem letu se je njegova vrednost več kot podvojila, številni pa so prezrli opozorila, da se je balon delnic spletnih (pikakom) podjetij napihnil prek vseh razumnih meja. Zabava se je brutalno končala, Nasdaq je med marcem 2000 in oktobrom 2002 strmoglavil za 75 odstotkov. Izbrisanih je bilo kar za pet bilijonov dolarjev papirnatega premoženja. Med žrtvami vsesplošne razprodaje so bile tudi Amazonove delnice, ki so izgubile 90 odstotkov vrednosti (a so se veličastno vrnile in nato lastnikom prinašale izjemne donose). Se lahko spet ponovi podoben zlom indeksa Nasdaq, tokrat seveda zaradi prevrednotenega UI-sektorja, ki pa je (v nasprotju s pikakomovskimi podjetji pred 25 leti) vendarle pretežno financiran prek zasebnih podjetij? Nekaj "spuščanja zraka" je pri delnicah Veličastnih sedem opaznega že nekaj tednov, a za zdaj je to vse v okviru "zdravega popravka".

Priložnost za previdnejše vlagatelje
Za konec spet – obveznice. V času povečane negotovosti, ko ni kar tako samoumevno, da bodo čez leto ali dve delniški tečaji višji kot danes, bi bile lahko zanimive ljudske obveznice, ki jih bo Slovenija izdala konec marca. Vpisovanje se bo pri izbranih ponudnikih začelo v ponedeljek (10. marca) in bo trajalo do 21. marca. Vsak posameznik lahko vpiše najmanj eno in največ 250 obveznic oziroma v vrednosti od 1000 do 250.000 evrov. Najvišji mogoči znesek vpisa je s tem višji kot ob lanski izdaji. Obresti do tisoč evrov znova ne bodo obdavčene. Ob lanski izdaji so bile izkušnje pri vseh vpletenih pozitivne, kdor bi, na primer, po enem letu obveznice prodal na borzi, ko je bil tečaj že 102,95 % (trenutno je 101,55 %), bi imel več kot petodstotno donosnost (zaslužil bi 3,40 odstotka vložka zaradi izplačanih obresti in dodatno še zaradi rasti tečaja na borzi). Številni vlagatelji, ki so lani kupili obveznice, jih bodo tudi letos, čeprav bo kuponska obrestna mera z 2,75 odstotka nižja, a je še vedno ugodnejša kot pri bančnih depozitih. Gre za varno naložbo, država jamči do 250 tisoč evrov.