Wall Street je letos spet v znamenju rekordov, pomembne finančne ustanove pa navzgor popravljajo napovedi za prihodnje leto. Pri švicarski banki UPS so ciljno vrednost indeksa S & P 500 za konec leta 2025 s 6000 zvišali 6400 točk. To je točno 10 odstotkov višje, kot je S & P 500 danes (5.815 točk). Foto: Reuters
Wall Street je letos spet v znamenju rekordov, pomembne finančne ustanove pa navzgor popravljajo napovedi za prihodnje leto. Pri švicarski banki UPS so ciljno vrednost indeksa S & P 500 za konec leta 2025 s 6000 zvišali 6400 točk. To je točno 10 odstotkov višje, kot je S & P 500 danes (5.815 točk). Foto: Reuters

Ameriški delniški trg je še naprej neustavljiv. Prvih devet mesecev je bilo najboljših v tem stoletju, nič ga ne more ustaviti niti v oktobru, čeprav so nekateri zaradi bližajočih se ameriških volitev napovedovali visoko volatilnost. Tržna kapitalizacija vseh delnic, ki so vključene v elitni indeks S & P 500, je zdaj že skoraj 49 bilijonov dolarjev. V ponedeljek je indeks S & P 500 že šestinštiridesetič letos dan končal rekordno visoko. Povsem na mestu je vprašanje, kdaj se bo zgodil popravek in kako hud bo.

Dobro obveščeni kupujejo zelo selektivno
Težko je to napovedati, prav lahko se bikovski trend potegne še za nekaj mesecev, navsezadnje trgi ob koncu leta zelo radi hitijo navzgor. Sploh če bodo četrtletni poslovni rezultati ameriških podjetij spodbudni. Sezono objav so odprli finančni velikani, ki so pozitivno presenetili, nazadnje Bank of America (resda je čisti dobiček zdrsnil za 12 odstotkov, na 6,9 milijarde dolarjev, a je bil boljši od pričakovanj). Na trgu je seveda še vedno veliko dejavnikov tveganja in svarilnih signalov. Eden od teh so nakupi "insajderjev" (dobro obveščenih). Ti so letos kupili za 2,3 milijarde dolarjev delnic podjetij, pri katerih dobro poznajo poslovanje. To je najmanj po letu 2010.

Občutno je popustila napetost na naftnem trgu. Izrael naj bi se pri maščevalni akciji za iranski raketni napad osredotočil na vojaške cilje in verjetno ne bo napadel iranskih naftnih zmogljivosti. Cena brenta je padla za štiri odstotke, na dobrih 74 dolarjev. Foto: Reuters
Občutno je popustila napetost na naftnem trgu. Izrael naj bi se pri maščevalni akciji za iranski raketni napad osredotočil na vojaške cilje in verjetno ne bo napadel iranskih naftnih zmogljivosti. Cena brenta je padla za štiri odstotke, na dobrih 74 dolarjev. Foto: Reuters

ASML Holding zaznava težave pri poslovanju s Kitajsko
Torkovo dogajanje je bilo sicer na zahodnih trgih negativno. V Evropi je predvsem odmeval kar 15-odstotni padec delnic nizozemskega ASML Holdinga, glavnega dobavitelja strojne in tudi programske opreme za izdelovalce najzmogljivejših čipov, pa čeprav je v tretjem četrtletju ustvaril za 2,077 milijarde evrov dobička, kar je 32 odstotkov več kot v drugem četrtletju. ASML za letos načrtuje za 28 milijard evrov prihodkov, prihodnje leto pa od 30 do 35 milijard evrov, kar je na spodnjem robu njegovih prejšnjih napovedi. Vse bolj namreč čuti posledice omejitev izvoza naprednih tehnologij na Kitajsko, ki je ključen trg, saj je v prejšnjem četrtletju ASML tam ustvaril skoraj polovico prodaje.

Boeing napovedal dokapitalizacijo
Polom ASML-jevih delnic (največji enodnevni padec po marcu 2020) je odmeval tudi v New Yorku, kjer so se sorodne delnice (Nvidia, Advanced Micro Devices in Broadcom) občutno pocenile. Nvidiine delnice, ki so na začetku tedna skoraj dosegle rekordno vrednost, so zdrsnile za pet odstotkov, na približno 130 dolarjev. To je tehnološki indeks Nasdaq potisnilo za več kot odstotek nižje. Boeingove delnice so okrevale (+2 %), a so še vedno zajetnih 40 odstotkov nižje kot na začetku leta. Podjetje je pred dnevi napovedalo množična odpuščanja, reševalo se bo tudi z dokapitalizacijo (izdati želi nove delnice in obveznice), s katero želi zbrati do 25 milijard dolarjev svežega kapitala.

letošnja spremembavrednost
Dow Jones (New York)+13 %42.740 točk
NASDAQ (New York)

+22 %

18.315 točk
STOXX 600 (Evropa)+8,7 %

521 točk

SBITOP (Ljubljana)+28 %1.607 točk
dolarski indeks+2,2 %103,2 točke
nafta brent

-3,7 %

74,5 USD
zlato+29 %2660 USD
bitcoin

+58 %

66.900 USD

10-letna obveznica (ZDA)

+15 bazičnih točk

4,03 %

"Uptobrsko" razpoloženje na trgu kriptovalut
Bitcoin je teden začel v velikem slogu, njegova cena je v ponedeljek porasla za pet odstotkov, v torek pa skoraj dosegla 68 tisoč dolarjev. Zadnje četrtletje v letu je za bitcoin tradicionalno pozitivno, še posebej v letih prepolovitve (halvinga). Pred štirimi leti je na primer njegova vrednost v obdobju med sredino oktobra in januarjem 2021 porasla z 11 tisoč (na 42 tisoč) dolarjev. Letošnji "halving" se je zgodil aprila, bitcoin je že prej močno pridobival, potem pa je zmanjkalo zaleta. Zadnjič je bil nad 70 tisoč dolarji pred dobrimi štirimi meseci. Na začetku avgusta je padel na 53 tisoč dolarjev, od takrat pa se je sramežljivo pobiral. No, v zadnjih dneh je bila rast vendarle očitna, oktober bo, kot kaže, spet tradicionalno ugoden za bitcoin, spet bo to "uptober".

Če imate bitcoin, ga prodajte, prepričan sem, da je ničvreden, v ozadju ni nobene realne osnove.

Erik Fossing Nielsen, glavni svetovalec skupine UniCredit

"Bitcoin je ničvreden, prodajte ga"
Skok nad 70 tisoč dolarjev bi seveda pomenil odlične temelje za "napad" na rekordno vrednost 73.800 dolarjev iz letošnjega marca. Znani podpornik kriptovalut Peter Brandt je na omrežju X ciljno vrednost bitcoina v avgustu ali septembru 2025 postavil pri 135 tisoč dolarjih. Da ne bomo promovirali le bitcoinove potencialne rasti, omenimo še radikalno mnenje Erika Fossinga Nielsena, glavnega svetovalca skupine UniCredit. "Če imate bitcoin, ga prodajte, prepričan sem, da je ničvreden, v ozadju ni nobene realne osnove. To vam svetujem kot ekonomist," je povedal v Zagrebu na poslovni konferenci Kapitalski trgi 2024 o prihodnosti varčevanja in naložb.

Je bitcoin torej vreden 135 tisoč dolarjev ali 0? Trenutno je resnica točno nekje vmes!

Zakaj v nekaterih državah vlada blaginja, drugje pa ne

Nobelovo nagrado za ekonomijo bodo letos prejeli ameriški profesorji Daron Acemoglu, Simon Johnson in James Robinson za svoje delo na področju analiz vpliva družbenih institucij na blaginjo držav in posledično na razlike v razvitosti med državami. Nagrajenci dokazujejo, da države s šibko vladavino prava, ki ne delujejo v dobrobit državljanov, ne ustvarjajo razmer za gospodarsko rast, medtem ko države, ki državljane vključujejo, gospodarsko rastejo hitreje.

Predsednik Instituta za ekonomsko demokracijo David Ellerman je nad letošnjo izbiro navdušen. Vesel je, ker so nagrajenci ekonomisti, ki svojih raziskav niso utemeljili abstraktno, prek matematičnih modelov, ampak so eksplicitno pojasnili, kaj je ključno za razvoj v posamezni državi.

Zadovoljstvo z izborom je za Radio Slovenija delil tudi ekonomist Bogomir Kovač in pravi, da tako kot je bila politično obarvana letošnja Nobelova nagrada za mir, je politično obarvana tudi Nobelova nagrada za ekonomijo. Ob tem pa ta nagrada odgovarja tudi na vprašanje, kaj se lahko zgodi, če, kot pravi Kovač, "ne bomo našli institucionalnih rešitev za novo ureditev sveta in za drugačno porazdelitev ekonomske uspešnosti bogastva med narodi, kot ga imamo danes."