Gre za še nikoli videno mesečno rast te pomembne surovine, še precej višjo od dozdajšnjega rekorda iz septembra 1990, ko se je cena povzpela za 45 odstotkov. Sliši se spektakularno, seveda samo v odstotkih, a so bili še precej bolj spektakularni marčevski padci, ko so zaradi zaprtij gospodarstev in rekordnih zalog s terminskimi pogodbami na zahodnoteksaško nafto trgovali celo pri negativni ceni. Strasti so se hitro pomirile, presežna ponudba se je zaradi rekordnih Opecovih rezov zmanjšala, povpraševanje je nekoliko okrevalo, še vedno pa pri 35 dolarjih za 159-litrski sod proizvajalci (predvsem ameriški) trpijo in nekateri na dolgi rok ne bodo mogli preživeti. Naftni trg je tako po katastrofalnem 30-odstotnem padcu povpraševanja (med vrhuncem epidemije) še daleč od normale, cene črnega zlata so namreč v primerjavi z začetkom leta skoraj pol nižje.
V ZDA zaprli dve tretjini vrtin
Ključen razlog za izjemno majsko rast je treba bolj kot na strani povpraševanja (resda so se gospodarstva počasi spet vrnila v približno običajen vsakdan) iskati na strani ponudbe. Opec se je z zaveznicami zavezal, da bo proizvodnjo dnevno zmanjšal za 9,7 milijona sodov (prilagajanje poteka počasi, do zdaj je črpanje zmanjšal za 6 milijonov sodov), temu pa sledijo tudi ZDA, in sicer po naravni poti, saj so mnogi proizvajalci hitro ugotovili, da črpanje pri tako nizkih cenah prinaša samo izgubo. Od 13. marca je tako "ugasnilo" kar 68 odstotkov naftnih vrtin v ZDA. Vsak teden je bilo v teh dveh mesecih in pol epidemije delujočih vsaj 60 vrtin manj, v zadnjem tednu pa se je število zmanjšalo le še za 15, kar bi lahko nakazovalo, da se ameriška proizvodnja (marca je bila še pri 13,1 milijona sodih dnevno, zdaj je pri 11,4 milijona) ne bo več bistveno zmanjšala.
Dow Jones (New York) | 25.383 točk (zadnji teden: +3,7 %) |
S&P 500 (New York) | 3044 točk (+3,0 %) |
Nasdaq (New York) | 9489 točk (+1,7 %) |
DAX30 (Frankfurt) | 11.586 točk (+4,6 %) |
Nikkei (Tokio) | 21.877 točk (+7,3 %) |
SBITOP (Ljubljana) | 834 točk (+2,5 %) |
10-letne slovenske obveznice | zahtevana donosnost: 0,51 % |
10-letne ameriške obveznice | zahtevana donosnost: 0,65 % |
EUR/USD | 1,1097 (+1,8 %) |
EUR/CHF | 1,0673 (+0,8 %) |
bitcoin | 9590 USD (+3,8 %) |
nafta brent | 35,31 USD (+1,2 %) |
zlato | 1729 USD (-0,8 %) |
evribor (šestmesečni) | –0,142 % |
Šok za države, bogate z nafto
Medtem ko so nizke cene nafte za dobršen del sveta blagoslov, pa za države, ki so bogate s to surovino (in so bile navajene živeti pri cenah nafte nad 100 dolarjev), predstavljajo hudo breme. Že leta 2014 so doživele šok, ko so se cene več kot prepolovile, zdaj pa je položaj še težji, saj so med naftno krizo 2014 že porabile precej denarnih zalog. V Nigeriji naftni prilivi predstavljajo dve tretjini proračunskih prihodkov, proračun pa je bil sestavljen na predpostavki, da bo cena nafte 57 dolarjev. V Omanu bi imeli že pri ceni 58 dolarjev za sod v letošnjem proračunu 8-odstotni primanjkljaj, pri ceni 30 dolarjev pa naj bi primanjkljaj presegel 20 odstotkov. V Savdski Arabiji bo primanjkljaj po ocenah Goldman Sachsa presegel 80 milijard dolarjev, a ima Savdska Arabija dovolj denarnih rezerv, poleg tega je še vedno nizko zadolžena (dolga je za 24 odstotkov BDP-ja, leta 2014 ga je bilo le za 2 odstotka).
DJIA skoraj 40 odstotkov nad dnom
Tudi na Wall Streetu se je maja nadaljevalo okrevanje, indeksa Dow Jones in S&P 500 sta se zvišala za več kot štiri odstotke, Nasdaq pa za več kot šest odstotkov. Spomnimo, da je bilo že aprila na borzah v New Yorku veselo - S&P je s 13-odstotnim pribitkom doživel najvišjo mesečno rast po januarju 1987. Vlagatelji se ne menijo za črno realnost (skoraj 40 milijonov Američanov je v zadnjih dveh mesecih in pol izgubilo službo, brezposelnost bi lahko poskočila na 20 odstotkov), ampak verjamejo v hitro okrevanje v obliki črke V, potem ko sta Fed in kongres sprožila bilijonske spodbujevalne ukrepe. Dow Jones je že 39 odstotkov nad marčevskim dnom. V petek je bilo sicer čutiti nekaj negotovosti zaradi napetih odnosov med Kitajsko in ZDA (glede Hongkonga), a je Donald Trump na novinarski konferenci hitro odpravil skrbi, saj ni nakazal, da bi se lahko ZDA umaknile iz (na začetku leta sprejete) prve faze trgovinskega sporazuma.
Delnice ali bitcoin?
Bitcoin je v drugi polovici tedna krenil navzgor in se zavihtel nad 9500 dolarjev. Po razpolovitvi (12. maja) so sicer nekateri pričakovali hitro rast, toda meja 10000, ki bi lahko odprla pot navzgor, se zdi kar trdovratna. Kakšne priložnost ponujajo kriptovalute v primerjavi z delnicami, smo med drugim vprašali predsednika bitcoin društva Slovenije Jureta Pirca (intervju bo objavljen v ponedeljek): "Na delniških trgih se zdijo cene ekstremno prenapihnjene. Če bi vrednost delnice res odražala uspešnost in dobičkonosnost podjetja, če bi bila neka logična preslikava, potem - ne rečem, ampak so primeri, da podjetje že deset let stagnira, delnica pa raste le na podlagi zaupanja, da se bo poslovanje v prihodnje izboljšalo. Bitcoin ima na drugi strani kot neka surovina omejeno zalogo, ob novih in novih uporabnikih je logično, da cena narašča. Pri delniških trgih pa ne vidim logike, zakaj raste."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje