"Ponudba in povpraševanje se bosta uravnotežila leta 2017 in šele takrat bo sledilo okrevanje cen nafte," so pri IEA-ju zapisali v poročilu, izvršni direktor Fatih Birol pa je izjavil, da je dogajanje na naftnem trgu nekaj posebnega: "To je zgodovinsko. V zadnjih 30 letih nisem videl, da bi naložbe v tej panogi nazadovale dve leti zaporedoma." Birol je dodal, da je "preliminarni dogovor med Savdsko Arabijo in Rusijo o zamrznitvi črpanja na januarski ravni (a le če bodo preostale izvoznice storile isto) prvi korak k stabilnosti na trgu." Že prav, a kaj, ko je iranski minister za nafto ravno včeraj ta dogovor označil kot smešen in dodal, da izvoznice iz Opeca Iranu postavljajo nerealne pogoje.

Presežek nafte bo še vedno ostal
Hitre rešitve za proizvajalke (zlasti ameriške so na robu preživetja, saj imajo najvišje stroške črpanja) očitno še ni na vidiku. Tudi če se bodo dogovorile, da v naslednjih mesecih črpajo januarske količine, bo to pomenilo približno milijon sodov nafte presežka vsak dan. Vsi ti strahovi, da bo trg še nekaj časa preplavljen z nafto, so se včeraj zrcalili v njeni ceni, saj se je po visoki ponedeljkovi rasti (odziv na napoved, da bi lahko ameriško črpanje nafte letos padlo za 600 tisoč sodov dnevno, leta 2017 pa dodatnih 200 tisoč) sod brenta pocenil za štiri odstotke in pristal pri okrog 33 dolarjih.
Nima smisla zapravljati časa
Dodatno je k črnogledosti naftnih trgovcev prispeval savdski minister za nafto, ki upa, da se bodo izvoznice nafte marca res sestale, ob tem pa je izrazil prepričanje, da znižanja črpanja ne bo: "Zamrznitev načrpane nafte je začetek procesa. Če se bodo največje izvoznice strinjale, da ne bodo večale črpanja, bodo zaloge sčasoma začele padati. Na srečanju pa se ne bo zgodilo zmanjšanje črpanja , saj se takšnega dogovora izvoznice ne bi držale, pa čeprav bi to obljubile. Res nima smisla, da zapravljamo čas za morebiten dogovor o zmanjšanju načrpanih kvot."

Tečaji delnic na Lj. borzi (23. februar):

Nevarnost "brexita" močno obremenila funt
Razburljivo je zadnje dni tudi trgovanje z britanskim funtom. V ponedeljek je za šok med deviznimi trgovci poskrbel priljubljeni londonski župan Boris Johnson z izjavo, da bo 23. junija na referendumu podprl izstop Velike Britanije iz EU-ja, kar je funt v primerjavi z evrom in dolarjem zbilo za skoraj dva odstotka (to je največ, odkar je David Cameron leta 2010 postal premier), s čimer je zdrsnil na sedemletno dno. Padanje se je nadaljevalo tudi včeraj in za funt je bilo treba plačati le še 1,4063 dolarja. Analitiki svarijo, da "brexit" ni le britanski problem, ampak vseevropski, saj lahko to ogrozi gospodarstvo celotne Evrope. Sedem od britanskih največjih trgovinskih partnerjev je iz EU-ja.

Delnice navzdol, zlato dražje
Vodilni zahodni delniški trgi so v torek sledili nafti in se obrnili navzdol. Frankfurtski indeks DAX30 (9.416 točk) se je znižal za poldrugi odstotek, pri čemer so občutno, za tri odstotke, padle Volkswagnove delnice. Na negativno razpoloženje borznikov je vplivala tudi objava najpomembnejšega nemškega konjunkturnega indeksa Ifo, ki se je februarja znižal tretji mesec zapored, tokrat za 1,6 točke, na 105,7 točke. Vzroke lahko iščemo v turbulencah na delniških trgih, padanju nafte in kitajskih težavah. Newyorški Dow Jones (16.431 točk) se je znižal za dober odstotek, vlagatelji pa so varno zatočišče spet iskali v jenu in zlatu, ki se je podražilo za poldrugi odstotek.