Znano borzno pravilo z Wall Streeta namreč pravi, da je januar odličen barometer za preostanek leta. Kadar je indeks S & P 500 januarja pridobival, je bila verjetnost za pozitivno leto (po podatkih od leta 1950) kar 84,5-odstotna, pri čemer je S & P v povprečju pridobil 17,6 odstotka. In obratno: negativnemu januarju je (z izjemo lanskega leta) prav vedno sledilo nadaljevanje negativnih gibanj v preostanku leta (povprečen padec je bil skoraj 13-odstoten). Kot rečeno, je lansko leto borza "ignorirala" to pravilo: januarja se je S & P 500 znižal za dober odstotek, a se v celotnem letu 2021 povzpel za 27 odstotkov.

Alphabet napovedal cepitev delnic
V letošnjem januarju je S & P 500 izgubil 5,3 odstotka, kar predstavlja najslabši začetek leta v zadnjih 13 letih, hkrati pa največji mesečni padec na Wall Streetu po marcu 2020. A razpoloženje se je že precej popravilo – indeksi so v petek in ponedeljek močno pridobivali, rast pa nadaljevali tudi v torek (Dow Jones: +0,78 %; 35.405 točk), ko so imele glavno vlogo bančne delnice, potem ko se je donosnost ameriške 10-letne obveznice spet povzpela nad 1,80 odstotka. Tudi nekatere tehnološke delnice so imele odličen dan, Netflixove so poskočile za sedem odstotkov, Alphabetove – podjetje je napovedalo cepitev delnic v razmerju 20 : 1 – za skoraj dva odstotka.

Nemška družina za energente plača 57 odstotkov več kot lani
Frankfurtski DAX je v torek prav tako porasel tretjič zapored, pri 15.619 točkah je le še 1,7 odstotka nižje kot ob vstopu v leto 2022. Tudi v Nemčiji eno glavnih skrbi predstavljajo vse višji stroški energentov. Raziskava je pokazala, da mora povprečna družina za elektriko, kurjavo in stroške prevoza plačati kar 57 odstotkov več kot lani. Vse višja inflacija skrbi tudi Evropsko centralno banko, ki se bo sestala v četrtek. Vse več je ugibanj, da bi letos lahko pri ECB-ju trikrat zvišali depozitno obrestno mero, vsakič za 10 bazičnih točk. Ta cikel so že zagnali pri Bank of England, jutri naj bi na drugi seji zapored zvišali obrestno mero, kar se ni zgodilo od leta 2003. Spomnimo, Britanci so obresti decembra z 0,1 zvišali na 0,25 odstotka, tokrat je pričakovati dvig na 0,5 odstotka.

Brent januarja poskočil za 17 odstotkov
Cene nafte brent zaradi presežka povpraševanja nad ponudbo in geopolitičnih napetosti ostajajo pri približno 90 dolarjih, kar je največ po oktobru 2014. Samo januarja se je vrednost brenta povzpela za 17 odstotkov. Danes se bo sestal kartel Opec+, ki naj bi ostal zvest svoji politiki postopnega zviševanja proizvodnih kvot. Sveži podatki kažejo, da se je Opec+ januarja zelo trudil, da na trg ni prispelo preveč nafte – namesto 400 tisoč dodatnih sodov dnevno jih je ta kartel dostavil le 210 tisoč.

Bitcoin vse bolj povezan s klasičnimi naložbenimi razredi
Bitcoin je bil v torek večji del dneva vreden nekaj manj kot 39 tisoč dolarjev, okrevanje po 50-odstotnem odmiku od novembrskega rekorda se tako nadaljuje. Goldman Sachs je medtem opozoril, da je vsesplošno sprejetje kriptovalut (predvsem lani so ga priporočale številne pomembne finančne institucije oziroma so tudi same vstopile v igro) dvorezen meč, saj je ta trg s tem postal preveč povezan s klasičnimi naložbenimi razredi. Predvsem januarja je bilo še kako očitno, da se kriptovalute gibljejo podobno kot na primer indeks Nasdaq, to pa pa večini imetnikov kriptovalut ni najbolj po godu. Skratka: če bo na delniških trgih kmalu nova razprodaja, se nič dobrega ne piše niti kriptovalutam.