Ameriški finančni minister je napovedal rešitev v napetih trgovinskih odnosih med ZDA in Kitajsko, tudi Donald Trump je dodal nekaj spodbudnih besed (da bodo carine na blago iz Kitajske bistveno nižje, ne bodo pa znašale nič), čeprav je Peking nato zanikal njegovo izjavo, da se največji svetovni gospodarstvi že dogovarjata o tej pereči temi. Pohvalil se je, da bo v prihodnjih treh ali štirih tednih podpisal 200 trgovinskih sporazumov. Je pa očitno še vedno prepričan, da je protekcionizem prava pot – na vprašanje, ali bodo čez leto dni na uvoz v ZDA še veljale od 20- do 50-odstotne carine, je odvrnil, da bi to pomenilo absolutno zmago, saj bi ZDA omogočalo ustvarjanje bogastva. Kakor koli, vtis je, da Trump vendarle malo popušča, potem ko je 2. aprila šokiral finančne trge z napovedjo ekstremno visokih carin za skoraj ves svet, teden pozneje pa uvedbo carin zamaknil za 90 dni. Vseeno je bila škoda storjena, strah finančnih trgov pa se je prenesel tudi v realno gospodarstvo. Prav tako ni še nobenih zagotovil, da bodo na koncu carine res zmerne.

Zaskrbljenost potrošnikov in malih vlagateljev
Vodilna podjetja poudarjajo, da je okolje zelo nepredvidljivo, potrošniki, ki predstavljajo več kot dve tretjini ameriškega BDP-ja, pa vse previdnejši. V sveži anketi univerze v Michiganu (med 500 naključno izbranimi Američani) je zaupanje potrošnikov (pri 52,2 točke) le malenkost boljše kot pred dvema tednoma (50,8), ko je bil ta zelo opazovani indeks na najnižji vrednosti od začetka meritev. Zaskrbljenost vlada tudi med vlagatelji. V tednu do 23. aprila je bilo po anketi Ameriškega združenja malih vlagateljev (AAII) le 22 odstotkov zasebnih vlagateljev bikovsko razpoloženih, kar pomeni, da v prihodnjega pol leta pričakujejo padec tečajev na Wall Streetu. To je eden najnižjih deležev v zadnjih letih. Tokrat so anketirancem zastavili še dodatno vprašanje: kako se je v primerjavi z začetkom leta spremenilo razpoloženje v odnosu do delniških trgov. Kar 55 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da so postali bolj medvedje razpoloženi (in torej pričakujejo pocenitve delnic), skoraj 27 odstotkov pa jih odgovarja, da so postali previdnejši, ne pa tudi medvedji. Le dobrih osem odstotkov vprašanih je v primerjavi z začetkom leta bolj bikovsko razpoloženih.

Kdo je zakrivil razprodajo? Hedge skladi?
Pri Deutsche Banku so pred dnevi ciljno vrednost indeksa S & P 500 ob koncu letošnjega leta znižali na 6150 točk, potem ko so bili ob vstopu v novo leto zelo pogumni in so imeli pri 7000 točkah enega najvišje postavljenih ciljev, seveda pa niso mogli predvideti Trumpovih ekstremnih carin, ki so na začetku aprila prinesle nekaj panike na finančne trge. Še vedno se krešejo mnenja, kdo je največji krivec za razprodajo delnic (in tudi obveznic) na začetku meseca. Pri Goldman Sachsu so v četrtek zapisali, da so tuji vlagatelji od začetka marca prodali neto za 60 milijard dolarjev ameriških delnic, pri čemer naj bi vodilno vlogo odigrali evropski vlagatelji. Pri JPMorganu pa ugotavljajo, da so sunek navzdol v največji meri povzročili hedge skladi, ki so začeli zmanjševati izpostavljenost do tveganih ameriških naložb. Ob tem pravijo, da ni pravih dokazov o večji prodaji delnic tujih vlagateljev, medtem ko domači mali vlagatelji še naprej kupujejo ameriške vrednostne papirje.

Tesline delnice po slabih rezultatih navzgor
Znova se je pokazalo, kako na delnice vplivajo le prihodnja pričakovanja, bolj malo pa preteklost. Tesla je sredi tedna sporočila, da je njen čisti dobiček padel za 71 odstotkov (na 409 milijonov dolarjev), vseeno pa so naslednji dan delnice poskočile za pet odstotkov. Eden od analitikov je zapisal, da bi "vsaka druga delnica s tako astronomskim vrednotenjem ob takšnih slabih rezultatih padla za 20 odstotkov". Vzrok za drugačen scenarij? Muskova zagotovila, da bo vse manj časa preživljal v Beli hiši (največ dan ali dva na teden) in se raje vrnil k poslu. Še eno podjetje iz "družine" veličastnih sedem je objavilo rezultate, in sicer Alphabet (Google), ki je imel v prvem četrtletju za 12 odstotkov več prihodkov (90,2 milijarde dolarjev). Dobiček je v prvih treh letošnjih mesecih (v primerjavi z istim lanskim obdobjem) poskočil za zajetnih 46 odstotkov, na 34,5 milijarde, kar je tudi posledica visokega povpraševanja po storitvah umetne inteligence. Prihodki iz oglaševanja so se zvišali za 8,5 odstotka.

Pričakovan popravek pri cenah zlata
V novem tednu bodo o poslovnih rezultatih poročala štiri izmed podjetij Mag 7: Apple, Microsoft, Amazon in Meta, v petek pa sledi težko pričakovana objava o aprilskih gibanjih na trgu dela. To bo pomemben dejavnik tudi za trg plemenitih kovin. V prvi polovici tedna se je zlato prvič v zgodovini zavihtelo nad 3500 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, dan pozneje pa je sledil največji (3,7-odstotni) enodnevni padec po juniju 2021, kar je bil posledica unovčevanja dobičkov, manjše napetosti v trgovinski vojni in tudi Trumpovih zagotovil, da ne namerava odstaviti guvernerja centralne banke Jeroma Powlla. Popravek cen zlata je bil pričakovan, cena zlate unče je bila pri 3500 dolarjih že 27 odstotkov nad 200-dnevnim drsečim povprečjem, kar se je v zadnjih 30 letih zgodilo le nekajkrat. Tudi razmerje med cenami zlata in srebra je bilo že nenormalno visoko in celo na najvišji ravni v zadnjih 31 letih, če ne štejemo obdobja epidemije.