Apple, Microsoft, Amazon in Alphabet so bila do zdaj podjetja, katerih tržna vrednost je bila večja od tisočih milijard dolarjev oziroma od enega bilijona. Od ponedeljka je v elitnem klubu tudi Tesla. Delnice proizvajalca električnih vozil so se za uvod v nov teden podražile za dobrih deset odstotkov (prvič je bil tečaj delnice nad tisoč dolarjev, včeraj je bil vrh pri 1.094 dolarjih, tržna kapitalizacija pa je s tem gladko presegla bilijon dolarjev. Vzrok za nov vzpon delnic je novica, da je Hertz, podjetje, ki ponuja najeme vozil, pri Tesli naročilo 100 tisoč vozil, kar je največje naročilo do zdaj.

Končni cilj: 20 milijonov vozil letno
Analitiki hitijo višati ciljno vrednost Teslinih delnic (vplivni Adam Jones na 1200 USD), očitno brez pomislekov, kako bo Tesla v teh izostrenih razmerah, ko kronično primanjkuje polprevodnikov, do konca leta 2022 izpolnila naročilo. Prvi mož Tesle in z 289 milijardami dolarjev premoženja najbogatejši Zemljan Elon Musk si je postavil ambiciozen cilj: letno želi prodajo povečevati po 50-odstotni stopnji, končni cilj pa je proizvesti 20 milijonov vozil letno. To bi pomenilo več kot dvakratnik trenutne prodaje Volkswagna in Toyote, ki sta vodilna proizvajalca na svetu. Če bi se to uresničilo, bi bil Musk gotovo še trdneje v sedlu najbogatejših Zemljanov. Že zdaj ima več premoženja od vrednosti celotnega Exxon Mobila in več kot Bill Gates in Mark Zuckerberg skupaj.

Kriptobilijonar Elon Musk
Vse bolj se govori o tem, da bo prav Musk tisti, ki se bo prvi lahko pohvalil z bilijonom dolarjev premoženja. Pri Morgan Stanleyju sicer predvidevajo, da ga bo do tega norega mejnika prej popeljalo njegovo vesoljsko podjetje SpaceX (trenutno vredno 100 milijard dolarjev) kot Tesla. Elon Musk se je na ta ugibanja odzval v svojem slogu: na Twitterju je zapisal, da bo postal bilijonar – v dogecoinih. Da je Musk glasnik te sporne kriptovalute, je že dolgo znano (sodeluje celo z razvijalci in si prizadeva, da bi postala manj energetsko potratna alternativa bitcoinu), prav tako ne preseneča, da vsak njegov tvit o dogu večinoma prinese tudi večodstotno rast te kriptovalute, katere tržna kapitalizacija znaša okrog 35 milijard dolarjev.

Kam pelje neizmerno tiskanje denarja?
Da ima kriptovaluta, ki je nastala kot šala, višjo skupno vrednost kot Deutsche Bank ali Michelin in trikrat višjo od vseh delnic na Ljubljanski borzi, je seveda svojevrsten fenomen, a takšnih anomalij je ob neizmernem tiskanju denarja in astronomskih fiskalnih spodbudah ogromno. Razumeti trenutno dogajanje ni enostavno, še manj pa napovedovati, kaj se bo z različnimi vrstami premoženja dogajalo v naslednjih letih. Bodo nepremičnine še vedno pridobivale? Bo šel bitcoin res do 100 tisoč ali celo 200 tisoč dolarjev? Se bodo prebudile plemenite kovine (zlato se je ta teden poskušalo s prebojem nad 1800 dolarjev)? Se bodo cene nafte zavihtele celo na 200 dolarjev za sod (terminske pogodbe kažejo, da nekateri stavijo tudi na to možnost)? Se bo inflacija izpela ali pa razvila v hiperinflacijo? Kam bodo šle obrestne mere centralnih bank?

Dobički ameriških podjetij večji za skoraj 35 odstotkov
Če se vrnemo na Wall Street, pretiranih skrbi trenutno ni opaziti. Niti glede inflacije niti glede ozkih grl in pomanjkanja delovne sile. Spodbudni četrtletni dobički so glavni razlog, da sta Dow Jones in S & P 500 ta mesec pridobila skoraj šest odstotkov in več kot nadomestila vse septembrske padce. Zadnje projekcije kažejo, da bodo podjetja iz indeksa S & P 500 v primerjavi v tretjem četrtletju kar za 34,8 odstotka povečala dobiček v primerjavi z istim lanskim obdobjem (včeraj je sicer nekatere razočaral Facebook, saj prihodki niso dosegli napovedi, prav tako ne število aktivnih mesečnih uporabnikov; delnice so izgubile pet odstotkov). To predstavlja dobro "gorivo", da se rast delniških indeksov podaljša vsaj do konca leta. Hkrati je tudi spodbudno, da so umirile razmere na obvezniških trgih – donosnost ameriške 10-letne obveznice se je ustalila malo nad 1,60 odstotka.