Ko je ameriška centralna banka po finančni krizi obresti spustila na ničelno raven in s politiko kvantitativnega sproščanja skrbela za presežno likvidnost (posnemala pa ga je tudi Evropska centralna banka), je precej bolj kot gospodarstvu pomagala finančnim trgom, ki so podirali rekorde, vlagatelji pa si seveda želijo, da pravljica traja v nedogled. O tem je pred dnevi v intervjuju za TV Slovenija govoril tudi direktor Združenja bank France Arhar: "Na trgu so vsak mesec milijarde novega denarja, kapitalski trgi pa so vedno višje, saj gre mnogo dodatnega denarja na delniške trge. Ko bo ta politika končana, se bo karavana obrnila in to premoženje lahko usahne v kratkem času."
Trump: Yellnova bi se morala sramovati
Verjetno je imel prav to v mislih predsedniški kandidat Donald Trump, ko je v ponedeljek sprožil nekaj ostrih puščic proti Janet Yellen. "Sramovati bi se morala, kar obresti drži tako nizko. Manipulira z obrestno mero," je poudaril, čeprav verjetno pri tem ni pomislil, da Janet Yellen (demokratka) le nadaljuje delo svojega predhodnika, republikanca Bena Bernankeja, ki je arhitekt politike ničelnih obresti. Že oktobra lani je Trump obtožil Yellnovo, da obresti drži tako nizko le zaradi političnih razlogov, zanimivo pa je, da je vmes spremenil mnenje in pred nekaj meseci za Wall Street Journal izjavil, da ima do guvernerke veliko spoštovanje in da bi bilo višanje obresti katastrofa.

Američani ne morejo brez avtomobilov
Fed je lani decembra sicer minimalno zvišal obresti, na naslednjo akcijo pa trgi še vedno čakajo. Naslednje višanje pričakujejo decembra oziroma na prvem Fedovem zasedanju po ameriških predsedniških volitvah. Leta 2017 naj bi bilo dvigov obrestne mere (najbrž vedno le za 25 bazičnih točk) vendarle več, če bo seveda gospodarstvo to dopuščalo, saj bodo podjetja in tudi prebivalstvo posledično težje vračala posojila. Zlasti v avtomobilskem sektorju se je posojilna dejavnost nevarno povečala, tako da se že pojavljajo primerjave z zloglasnim trgom drugorazrednih hipotekarnih posojil, ki so sesula banko Lehman Brothers (jutri bo osma obletnica) in sprožila finančno krizo.

Način delovanja je isti, vse drugo so nianse
Povprečni znesek avtomobilskega posojila je od leta 2011 s 25.515 porasel na 28.140 dolarjev, skupna vrednost vseh posojil za nakup avtomobila pa je avgusta presegla tisoč milijard dolarjev. Leta 2011 je znesek znašal 750 milijard. V povprečju je obrestna mera 5,2-odstotna, so pa tudi takšna posojila, kjer so obresti višje od 20 odstotkov. Težava je zlasti v tem, da lahko posojilo, podobno kot pred letom 2008 pri nakupu nepremičnine, dobijo tudi tisti, ki so razglasili osebni stečaj. Ena izmed ocen pravi, da ima kar tretjina posojilojemalcev vprašljivo boniteto. Če bi se razmere na denarnem trgu zaostrile, bi bilo lahko v težavah več kot 30 milijonov Američanov.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi (13. september):

Naftni trg še dolgo v znamenju presežne ponudbe
Zahodni delniški trgi so včeraj izgubljali. Frankfurt je bil sicer večji del dneva "nad gladino"; a je zaradi slabih signalov z Wall Streeta indeks DAX30 (10.386 točk) na koncu izgubil pol odstotka. V New Yorku je elitni Dow Jones drugič v zadnjih treh dneh občutno izgubljal in bil med trgovanjem le še 28 točk nad mejo 18 tisoč. Krivec za negativna gibanja je tudi nafta, ki je bila pod pritiskom zaradi ocene Mednarodne agencije za energijo, da bo presežna ponudba trajala še lep del prihodnjega leta. Vsekakor presenetljiva ocena, saj je ista ustanova pred kratkim zatrjevala, da se bo naftni trg še letos uravnovesil. Na Ljubljanski borzi je po zaslugi Krke in Petrola SBI TOP (735 točk) pridobil 0,44 odstotka. Gorenjeve delnice so se po izjemni rasti pocenile za poldrugi odstotek.
Pozabljeni biseri na Ljubljanski borzi
"Tečaj Gorenja raste že šest mesecev in se je v tem času povzpel za več kot 85 odstotkov. Rast spremlja tudi nadpovprečni promet in veliko ugibanj je, kaj je v ozadju. V tem času je podjetje popravilo rezultate poslovanja in dovolilo Panasonicu, da opravi skrbni pregled poslovanja. Vse to je sprožilo rast delnic in ugibanja o prihodnosti Gorenja in morebitnih lastniških spremembah. V podobnem obdobju je tečaj Intereurope pridobil več kot 125 odstotkov. Skupno obema je, da sta bila nekako pozabljena in nič kaj zanimiva za vlagatelje zaradi kar nekaj ugibanj o njihovi prihodnosti. Ob tem se sprašujemo, ali je še kakšna delnica na Ljubljanski borzi pozabljen biser," je povedal Marko Bolarič iz Abanke.