Strah pred morebitnim nenadzorovanim brexitom so borze povsem zanemarile, prav tako rekordno dolgo zaprtje vladnih agencij v zgodovini ZDA (kar bo odneslo nekaj gospodarske rasti). Tudi prihajajoči gospodarski forum v Davosu (21.–25. januar), na katerem zaradi proračunskega prepira ne bo Trumpove vlade, seveda ne igra vloge. Zdi se, kot da se zadnje dni celo s četrtletnimi poslovnimi rezultati ameriških korporacij vlagatelji niso preveč ukvarjali, saj je bil glavni poudarek na pozitivnih novicah o končanju trgovinskega spora med ZDA in Kitajsko. Za zdaj ni še prav nič uradno, a vseeno so delniški indeksi krenili navzgor, zlasti v petek. Kitajska je namreč po pisanju ameriških medijev na začetku januarja med pogajanji z Washingtonom ponudila, da bo v naslednjih šestih letih uvozila za skupno kar tisoč milijard (bilijon) dolarjev več ameriških izdelkov, s čimer bi odpravila primanjkljaj z ZDA in tudi močno povečala Trumpove možnosti za ponovno izvolitev. Primanjkljaj je sicer lani znašal 323 milijard dolarjev.

V Ljubljani pet zaporednih dni rasti
Newyorški delniški barometer Dow Jones se je v petek zvišal za 1,39 odstotka oziroma za 339 točk. Že v četrtek je Dow pridobil 163 točk (takrat so bile v ospredju informacije, da naj bi ZDA znižale carine za kitajske izdelke) in se dvignil z območja popravka, kar pomeni, da je bil od rekordne vrednosti oddaljen manj kot deset odstotkov. Na dobro voljo ob koncu tedna so vplivale tudi besede predsednika Fedove podružnice v Chicagu Charlesa Evansa, da bo Fed potrpežljiv pri zaostrovanju denarne politike. Odlične se je teden iztekel tudi v Evropi. Frankfurtski DAX30 je v petek poskočil za 2,6 odstotka in je spet nad 11 tisoč točkami. Letos se je njegova vrednost zvišala za šest odstotkov. Indeks SBITOP je v zadnjem tednu pridobil pet odstotkov in pri 843 točkah dosegel najvišjo vrednost po 5. oktobru. Nanizal je pet zaporednih pozitivnih dni, kar se ni zgodilo od lanskega maja. Največ, za 17 odstotkov (na 67,4 evra), se je povzpela vrednost Telekomovih delnic, čeprav iz podjetja ni bilo kakšnih objav, ki bi lahko vplivale na takšno rast.
Najboljši začetek leta v več kot treh desetletjih!
Tako za Dow Jones kot za širši indeks S&P 500 velja, da jima je uspel že četrti zaporedni pozitivni teden. To je najdaljši niz po avgustu. Letos se je vrednost indeksa S&P povzpela že za 6,5 odstotka, kar se po uvodnih 13 trgovalnih dneh leta ni zgodilo od leta 1987. Med poslovnimi objavami so za zdaj največji vtis pustili finančni velikani, ki so imeli lani zajetne dobičke. Banke JP Morgan Chase, Bank of America, Wells Fargo, Citigroup, Goldman Sachs in Morgan Stanley so v celotnem lanskem letu skupno prislužile rekordnih 120 milijard dolarjev, kar je posledica nižjih davkov in visoke ameriške gospodarske rasti. Nihče se tako ni pretirano vznemirjal ob podatku, da je Jamie Dimon, prvi mož banke JP Morgan Chase, lani skupno zaslužil 31 milijonov dolarjev, saj je banka v 12 mesecih zaslužila kar 31 milijard dolarjev. Mimogrede, Dimon, je precej pesimističen zaradi tako dolgega zaprtja ameriških vladnih agencij in pravi, da bi to lahko povzročilo ničelno rast ameriškega BDP-ja v prvem letošnjem četrtletju.

.
Svetovna zadolženost 244 bilijonov dolarjev
Če se je razpoloženje na finančnih trgih januarja močno popravilo, pa nekaj skrbi še vedno povzroča visoka zadolženost celega sveta. Sveži podatki washingtonskega Inštituta za mednarodne finance (IIF) kažejo, da zadolženost raste hitreje od rasti BDP-ja, skupni obseg dolga pa se je napihnil že na rekordnih 244 bilijonov (tisoč milijard) dolarjev, kar pomeni 318 odstotkov svetovnega BDP-ja. Gre tako za vladni dolg kot za dolg podjetij in prebivalstva. Očitno je, da v zadnjih letih države ugodnih gospodarskih razmer niso izkoristile za znižanje zadolženosti. Leta 2008 je bila, mimogrede, svetovna zadolženost pri 210 odstotkih BDP-ja. Že Mednarodni sklad je nedavno kot eno največjih groženj svetovnemu gospodarstvu navedel visoki dolg, posebej pa skrbita Kitajska in ZDA. V ZDA javni dolg dosega že 106 odstotkov BDP-ja in se bo v naslednjih letih še povečal, na Kitajskem pa se je celotni dolg v zadnjih desetih letih povzpel s 145 na več kot 300 odstotkov BDP-ja. Alarmantne so tudi navedbe časnika Süddeutsche Zeitung, da so banke po svetu z 2,5 bilijona dolarjev skoraj dvakrat bolj izpostavljene do slabih posojil kot leta 2007, čeprav v splošnem velja, da so bolje pripravljene na novo krizo kot takrat.
Nemci varčujejo kot svetovni prvaki, a ne v delnicah
Od prezadolženih držav pa na koncu še v varčevalno naravnano Nemčijo, kjer pa kar 84 odstotkov prebivalstva nima v lasti nobene delnice. Nemški delniški inštitut (DAI) je v sodelovanju z borzo v Stuttgartu zato politiko pozval k ukrepanju, saj Nemci zamujajo priložnost, da si ob pomoči delniških trgov zagotovijo lepšo pokojnino. Kdor je pred desetimi leti v frankfurtski delniški indeks DAX vložil 10 tisoč evrov, bi imel zdaj okrog 23 tisoč evrov. Isti znesek bi v banki (ob optimistični predpostavki, da je obrestna mera dvoodstotna), prinesel le 12.200 evrov. "Nemci varčujejo kot svetovni prvaki, a ne v delnicah," ugotavljajo pristojni in poudarjajo, da so za varčevanje v delnicah dovolj tudi nizki zneski. Leta 2017 je bilo v Nemčiji deset milijonov delničarjev, kar je slabih 16 odstotkov prebivalstva. V skandinavskih deželah in v ZDA je delež dvakrat višji. Nemci so podobno previdni kot Slovenci in bolj zaupajo bankam. Da je trgovanje z delnicami preveč tvegano, meni 65 odstotkov tistih, ki so sodelovali v zadnji raziskavi inštituta DAI in borze v Stuttgartu.