Na začetku tedna je finančne trge presenetilo, da je bila oktobrska rast cen (na letni ravni) v evrskem območju samo 0,7-odstotna, potem ko je bila mesec prej 1,1-odstotna. To je seveda daleč od ciljne vrednosti dveh odstotkov. Ker se je ob tem tudi evro letos precej zvišal v primerjavi z dolarjem, se je okrepil pritisk na Evropsko centralno banko, ki je obresti na četrtkovi seji znižala s pol na četrt odstotka. S tem bo poskušala osrednja finančna institucija spodbuditi anemično rast, zmanjšati brezposelnost in se izogniti scenariju deflacije in stagnacije, ki je Japonsko hromil od konca 80. let.

"Abenomika" daje rezultate
Japonci se sicer v zadnjem obdobju našli recept za oživitev gospodarske rasti. Politika ministrskega predsednika Šinzuja Abeja, da z obsežnim odkupovanjem obveznic vodi čim bolj ohlapno denarno politiko in s tem slabi domačo valuto (t. i. Abenomika), je prinesla rezultate. Dobički številnih japonskih družb so se vidno povišali.

Toyota je včeraj za 13 odstotkov zvišala oceno dobička za letošnje poslovno leto, ki se bo končalo 31. marca 2014. Dobička naj bi bilo preračunano za 12,5 milijarde evrov, s čimer bo skoraj dosegel rekordno raven pred šestimi leti. Že v prvi polovici poslovnega leta je Toyota zaslužila 83 odstotkov več kot v istem obdobju leto prej. Vse to se odraža tudi na gibanju delnice. Tečaj se je letos povzpel za skoraj 60 odstotkov, kar je veliko več kot se je zvišala vrednost Volkswagnovih (11 odstotkov) delnic ali delnic General Motorsa (29 odstotkov).

Delnice Tesle: nič več prostora za rast?
Tokrat izpostavljamo še enega proizvajalca avtomobilov - podjetje Tesla, ki proizvaja električne avtomobile. Tesla je imel v zadnjem četrtletju za 431 milijonov dolarjev prihodkov, kar je skoraj devetkrat več kot v istem obdobju lani. Četrtletna izguba je znašala 38 milijonov dolarjev. V Evropi je podjetje med 1. julijem in 30. septembrom prodalo tisoč vozil.

Delnice, ki so letos silovito pridobivale (njihov tečaj je bil pred enim mesecem celo šestkrat višji kot na začetku leta), so se po objavi rezultatov pocenile za skoraj 15 odstotkov. Negativno so vplivale tudi napovedi poslovanja v zadnjem četrtletju, ki so bile slabše od pričakovanj analitikov. Ti so sicer v preteklosti pogosto podcenili potencial rasti Teslovih delnic. Zdaj je verjetno za nakup res že malo pozno, potem ko je tržna vrednost podjetja v nekaj mesecih s štiri poskočila na 20 milijard dolarjev.

Tečaji delnic na Lj. borzi (7. november):

Frankfurt na novem rekordu
Na evropskih delniških trgih se je rast nadaljevala tudi v četrtek. Frankfurtski DAX30 je pridobil skoraj pol odstotka in pri 9.081 točkah dan končal tako visoko kot še nikoli. Včeraj je presenetila novica, da je imela Nemčija septembra nepričakovano krepko povečanje obsega industrijskih naročil (naročila so na mesečni ravni napredovala za 3,3 odstotka), danes pa je borznike seveda pozitivno presenetila Evropska centralna banka. Znižanje obrestne mere je pričakovano zbilo vrednost evra, ki je za hip pogledal pod 1,33 dolarja.

Wall Street je dan pred začetkom trgovanja z delnicami Twitterja krenil novim rekordom naproti. Dow Jones je tako v sredo mejnik prestavil na 15.747 točk. Microsoftove delnice so se podražile za štiri odstotke in dosegle najvišjo raven po juniju 2001. Podjetje je seznam kandidatov za novega predsednika uprave zožilo na peterico. V prvi polovici današnjega trgovanja je Dow Jones izgubljal, čeprav je Twitter evforično začel svojo "borzno pot" - delnice so poskočile nad 50 dolarjev.

SBI TOP spet višje kot na začetku leta
Indeks SBI TOP je v četrtek pridobil dve tretjini odstotka in je pri 638 točka spet višje, kot je bil na začetku leta. Telekomove delnice so se spet podražile in dosegle 113,85 evra. Kot je znano, je Sod za svetovalca pri prodaji državnega deleža izbral Citigroup.

"Izbor ameriške banke je dobra novica, saj bi utegnil Citigroup dobiti kakšnega interesenta tudi med ameriškimi podjetji. Sem optimist. Prodajamo relativno dobro podjetje, v katerem bi kupec lahko poslovanje še optimiziral. Razmere na trgu denarja so dobre, centralne banke vodijo ohlapno denarno politiko, denar je skorajda zastonj. Financirati prevzem Telekoma ni težava," je za Finančne krivulje na Valu 202 povedal analitik Alte Peter Jenčič.