Kaj si lahko vlagatelji obetajo od letošnjega leta, potem ko so bili lahko z lanskim letom več kot zadovoljni? Tokijski delniški indeks Nikkei je na primer poskočil kar za 57 odstotkov (največ po letu 1972), Dow Jones pa za dobrih 26 odstotkov, pri čemer mu je uspelo kar 51-krat trgovanje končati pri rekordno visoki vrednosti. Niso se dražile le delnice tehnoloških podjetij, kot sta Google ali Twitter, ampak je šlo odlično tudi industrijskim podjetjem. Za kar 82 odstotkov - največ v eliti, ki sestavljajo Dow Jones - so lani poskočile Boeingove delnice.

V Frankfurtu največ pridobil Continental
Tudi v Frankfurtu sta med 30 podjetji, ki sestavljajo indeks DAX30 (ta je lani pridobil 25 odstotkov), na vrhu donosnosti podjetji iz "stare ekonomije": proizvajalec pnevmatik Continental (delnice so se podražile za več kot odstotkov) in podjetje za logistične storitve Deutsche Post (+60 odstotkov). V ozadju takšne rasti so pričakovanja, da največjim gospodarstvom ne grozi recesija. V četrtek je bilo objavljenih še nekaj spodbudnih decembrskih proizvodnih podatkov za Evropo. Veseli tudi, da je v Španiji brezposelnost drugi mesec zapored padla.

Rast dobičkov višja kot v tretjem četrtletju
Prihodnji teden bo v ZDA objavljenih nekaj pomembnih podatkov, predvsem sveže številke o trgu dela (decembrska stopnja brezposelnosti naj bi pri sedmih odstotkih ostala na petletnem dnu) in zapisnik z decembrske seje Zveznih rezerv, v katerem so morda natančneje zapisani načrti, kako bo v prihodnje z denarno politiko. Začenja se tudi sezona objav četrtletnih rezultatov. Potem ko so dobički največjih ameriških korporacij v tretjem četrtletju porasli za šest odstotkov, naj bi v zadnjem lanskem četrtletju (v primerjavi z istim obdobjem v letu 2012) porasli za 7,6 odstotka.

Fed začel umikati del spodbud
Največ zaslug za bikovsko predstavo finančnih trgov imajo največje centralne banke. Fed je po krizi ne le znižal ključno obrestno mero Fed funds na ničelno stopnjo, ampak se ob tem kljub svarilom, da to lahko sproži visoko inflacijo (za zdaj je ta še povsem pod nadzorom), odločil še za politiko kvantitativnega sproščanja, kar je Fedovo aktivo napihnilo na več kot 4.000 milijard dolarjev. Sredi decembra se je Fed sicer odločil, da bo znesek, ki ga mesečno namenja za odkupovanje obveznic, s 85 milijard znižal na 75 milijard dolarjev. Pričakovati je nadaljnjo postopno umikanje spodbud, kar pa ne bi smelo ogroziti gospodarskega okrevanja.

Črna napoved: Dow v dveh letih pod 5.000 točk
Ker gre največjim gospodarstvom vedno bolje (ameriška brezposelnost naj bi letos padla na 6,5 odstotka, Evropa se počasi prebuja, tudi Kitajska naj bi imela višjo rast) in ker so donosi obveznic zgodovinsko gledano zelo nizki, analitiki večinoma napovedujejo nadaljnjo rast delniških trgov, a ne tako visoko kot lani. Seveda so tudi takšni, ki pravijo, da je treba zdaj "zapustiti zabavo", saj prihaja medved (simbol pesimizma), ki bo še bolj znižal tečaje kot finančna kriza 2008. Največji pesimist celo meni, da bo Dow Jones v dveh letih padel za 70 odstotkov in se spustil pod 5.000 točk.

Nafta občutno cenejša, zlato navzgor
Cena nafte je v zadnjem tednu zanihala precej navzdol in se pocenila za približno pet odstotkov. Zlasti v četrtek so bile izgube občutne. Tečaj brenta se je znižal za tri dolarje, kar je največji enodnevni padec po juniju. Vzrok je predvsem v tem, da bo Libija zvišala ponudbo. Na drugi strani je zlato leto začelo pozitivno in se povzpelo do skoraj 1.240 dolarjev, potem ko so večji vlagateljski skladi izkoristili nizke cene in spet pokazali nekaj zanimanja za plemenite kovine. Spomnimo, da je zlato po neverjetnem bikovskem gibanju, ki je trajalo dvanajst let, lani izgubilo skoraj 30 odstotkov.