Kar nekaj časa so vlagatelji bolj kot ne ignorirali novice, povezane z novim koronavirusom in bili prepričani, da je to bolj kitajska težava in da večjega vpliva na poslovanje zahodnih podjetij epidemija ne bo imela. Ko je virus z vso silo izbruhnil še v Južni Koreji in na severu Italije, je vrag vzel šalo. Ponedeljkovo trgovanje na zahodnih borzah je bilo že nekoliko panično. V Milanu je osrednji delniški indeks padel za pet odstotkov, v Frankfurtu (DAX je ob devetodstotni pocenitvi Lufthansinih delnic zdrsnil pod 13 tisoč točk) za štiri. Nihče ne ve, kako hudo bo širjenje bolezni, ki je ohromilo življenje v številnih mestih, prizadelo svetovno gospodarstvo, borze pa nikoli ne marajo negotovosti.

Največji padec v zadnjih dveh letih
Razprodaja je zajela tudi Wall Street, kjer se že tako in tako dlje časa pojavljajo pomisleki, kako dolgo lahko še trajajo več kot desetletja dolga bikovska gibanja. Dow Jones je za uvod v teden strmoglavil za 1.032 točk oziroma za 3,6 odstotka, kar je največ v zadnjih dveh letih, v torek pa je zanihal še dodatnih 929 točk nižje, do 26.992 točk. Vodilni svetovni delniški indeksi so zdaj spet nižje kot na začetku leta, Dow Jones je tudi (prvič po oktobru) zdrsnil pod 100-dnevno drseče povprečje, kar ni dober znak.

ZDA v 1. četrtletju s krepko nižjo rastjo
Applove delnice so se v dveh dneh pocenile za skoraj sedem odstotkov, v torek se je z njimi trgovalo pod 290 dolarji in so od rekorda že oddaljene več kot deset odstotkov. Podatki kažejo, da se je prodaja pametnih telefonov na Kitajskem januarja znižala za več kot tretjino, nič bolje gotovo ne bo tudi v tem mesecu. Analitiki pri banki Goldman Sachs svarijo, da bodo posledice epidemije resne in da bo ameriško gospodarstvo v prvem letošnjem četrtletju uživalo le še 1,2-odstotno rast, potem ko je BDP v zadnjem lanskem četrtletju porasel za 2,1 odstotka. Skratka, na finančne trge se je spet vrnil strah pred recesijo.

Varni pristan: obveznice in zlato
Tudi naftni trgovci ta teden delujejo po principu najprej prodaj, potem sprašuj. Za 159-litrski sod brenta je treba odšteti okrog 55 dolarjev. In kam se seli denar? Močno je poraslo zanimanje za državne obveznice in za zlato. Donosnost desetletne slovenske obveznice je spet ničelna, pri primerljivi ameriški pa je zdrsnila pod 1,35 odstotka, kar je najmanj po juliju 2016. Spet je opaziti invertno krivuljo pri ameriških obveznicah (donosnost trimesečnih obveznic je višja kot donosnost desetletnih), kar naj bi bil resen signal, da se bliža recesija. Zlato se je povzpelo vse do 1.689 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. To je največ po januarju 2013. V evrih je bilo treba za zlato unčo prvič odšteti več kot 1.560 evrov.

Lukine delnice najnižje v šestih letih
Če je bila Ljubljanska borza v preteklosti pogosto odporna proti dogajanju na razvitih borzah, tokrat ni tako. Tečaj Krkinih delnic se je v ponedeljek ob več kot stotih sklenjenih poslih znižal za dobre štiri odstotke, v torek pa za dodatna dva odstotka in pol, na 71,6 evra. Najbolj neusmiljeno vlagatelji kaznujejo Luko Koper, ki bo še kako čutila posledice koronavirusa. Tečaj delnic je samo včeraj padel za desetino, na 20,4 evra. To je najnižja vrednost po maju 2014. Indeks SBITOP, ki je bil prejšnji teden pri 983 točkah na desetletnem vrhu, je včeraj pri 921 točkah (-2,3 odstotka) zdrsnil najnižje v zadnjih dveh mesecih.