V intervjuju za New York Times je Musk, prvi mož proizvajalca električnih vozil Tesla (in vesoljskega programa SpaceX), potarnal, da je za njim najtežje in najbolj boleče leto kariere. Zgodi se, da v službi preživi tudi do 120 ur na teden, tako da spi zelo malo, težave z nespečnostjo pa rešuje z zdravili. Vlagatelji so bili do njegovih težav brez sočutja: delnice so padle za devet odstotkov (največji enodnevni padec v zadnjih dveh letih) in so od trenutka, ko je Musk na Twitterju zapisal, da je zagotovil financiranje za privatizacijo Tesle, izgubile že več kot 20 odstotkov. Prav dvom o tem, ali ima Musk res zagotovljene milijarde za financiranje svojega načrta, je v petek najbolj vplival na strmoglavljenje delnic.

SEC v preiskavo Muskovih tvitov
Vlagatelje begajo tudi informacije, da naj bi Musk prepogosto posegal po rekreativnih drogah, kar naj bi vplivalo na njegove sporne tvite. Prejšnji teden je bil Musk v ospredju zaradi tvita, da se zavzema za privatizacijo Tesle in da je pripravljen pri umiku delnic z borze vsakemu delničarju plačati 420 dolarjev za delnico. Kot pravi Elon Musk, želi doseči 20-odstotno premijo na delnico. V preiskavo njegovih tvitov se je medtem vključil ameriški regulator trga SEC, ki mu seveda ni všeč, da javno podjetje na takšen način sporoča občutljive informacije. So pa na svoj račun prišli vsi, ki "shortajo" Tesline delnice in služijo z njihovim padcem. V petek naj bi skupno zaslužili več kot milijardo dolarjev.

New York v plusu, Frankfurt v minusu
Na Wall Streetu sta se sicer vodilna delniška indeksa Dow Jones in S&P 500 zadnji teden povzpela za odstotek, kar je ob pretresih v Turčiji in ob novici, da je zaupanje potrošnikov v ZDA (po izračunih Univerze v Michiganu) zdrsnilo najniže v zadnjih enajstih mesecih, kar malce presenetljivo. Nasploh je ameriški delniški trg letos v opazno boljši kondiciji od preostalih. Indeks S&P 500 je tako od 1. januarja pridobil šest odstotkov (od rekorda je oddaljen le en odstotek), medtem ko je, na primer, frankfurtski DAX30 letos izgubil desetino vrednosti. Delnice ameriških korporacij so privlačne predvsem zaradi lepih dobičkov – skoraj 80 odstotkov korporacij iz indeksa S&P 500 je v tretjem letošnjem četrtletju preseglo pričakovanja!

.

Turčiji nižja bonitetna ocena
V petek je za nasmehe borznikov v New Yorku poskrbela novica, da bosta Kitajska in ZDA po vseh protekcionističnih (proti)ukrepih nesoglasja še pred novembrskim srečanjem obeh predsednikov poskušali rešiti za pogajalsko mizo. Teden je bil sicer tudi v znamenju turške krize. ZDA so uvedle višje carine na uvoz jekla in aluminija iz Turčije. Gre za dodatne sankcije zaradi spora glede pastorja Andrewa Brunsona, ki ga v Turčiji obtožujejo podpore terorizmu. Vrednost lire se je v ponedeljek sesula do 7,24 lire za dolar, nato pa se je krivulja le obrnila in trenutno je treba za dolar plačati šest lir. Bonitetni hiši Standard & Poor's in Moody's sta vseeno znižali bonitetno oceno države, pri čemer Turčiji prihodnje leto napovedujeta recesijo.

Nafta WTI sedmi teden zapored navzdol
Naftni trgovci so zadnji teden največ pozornosti namenjali podatku o presenetljivi rasti ameriških zalog nafte. Te so porasle kar za 6,8 milijona 159-litrskih sodov, analitiki pa so pričakovali njihov padec. Očitno presežna ponudba, ki je trg hromila v prejšnjih letih, še ni preteklost, poleg tega je kar nekaj znakov, da se kitajsko povpraševanje ohlaja. Ameriška lahka nafta se je v petih dneh pocenila za 2,6 odstotka in je na tedenski ravni zdrsnila že sedmič zapored. Nadaljnje padanje vrednosti nafte naj bi preprečile ameriške sankcije proti Iranu, saj bo ta članica Opeca, ki je julija proizvedla še skoraj dva milijona sodov dnevno, že z avgustom krepko znižala proizvodnjo, do konca tretjega četrtletja pa naj bi se dnevna količina načrpane nafte znižala za 500 tisoč sodov.

Mrak novo vlado spomnil na leto 2007
Na Ljubljanski borzi je indeks SBITOP (876 točk) zadnji teden izgubil tri četrtine odstotka. Triglavove delnice so po objavi, da je polletni čisti dobiček nazadoval za 17 odstotkov (na 30 milijonov evrov) v petek zdrsnile na 31,20 evra. Izvolitev Marjana Šarca za predsednika vlade ne bo imela vpliva na trg. Novo vlado sicer čaka veliko gospodarskih izzivov, tudi prodaja NLB-ja, ob vsem pa bo morala paziti na vzdržnost javnih financ. "Upam, da bodo javnofinančni okviri jasni in da se ne bomo znašli v takšnem položaju kot 2007, ko smo bili zadovoljni, da imamo proračun izravnan. Da, bil je izravnan ob nenormalno visoki gospodarski rasti. Ko so nastopile težave, pa je sledila velika kriza," je za Radio Slovenija povedal ekonomist Mojmir Mrak.