"Razmere v svetu se le še slabšajo. Človeško trpljenje je veliko, vojne bi lahko imele vpliv na kratkoročne gospodarske rezultate in bi lahko spremenile tudi tok zgodovine," je povedal Jamie Dimon, prvi mož banke JPMorgan Chase, pri čemer je imel seveda v mislih vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Dimon je opozoril, da kljub ugodnim inflacijskim gibanjem in za zdaj uspešni predstavi ameriškega gospodarstva ostaja več kritičnih vprašanj, vključno s fiskalno nedisciplino in visokim geopolitičnim tveganjem, ki pa vsaj za zdaj kaj dosti na svetovne delniške indekse ne vpliva.

Sorodna novica Musk predstavil nove Tesline adute: "Avtonomna prihodnost je tu"

V predvolilni bitki javni dolg ne igra pomembne vloge
V ZDA bo letos proračunski primanjkljaj presegel 1,8 bilijona dolarjev in bo na primer tisočkrat večji, kot bo prihodnje leto slovenski proračunski primanjkljaj. Javni dolg se bliža 36 tisoč milijardam (36 bilijonom) dolarjev in je približno vsakih 100 dni višji za bilijon dolarjev. Nekoč so predsedniški kandidati politične točke nabirali z obljubami o uravnoteženem proračunu, danes pa je jasno, da bosta tako Kamala Harris kot še bolj Donald Trump brezbrižna do primanjkljaja. Dolg bo tako le še naraščal. V zadnjih 50 letih je bil ameriški dolg v povprečju pri 48 odstotkih BDP-ja, zdaj je več kot dvakrat višji.

BlackRock upravlja že 11 bilijonov dolarjev premoženja
Wall Street in z njim vse največje svetovne borze vsa svarila in nevarnosti za zdaj ignorirajo, newyorška indeksa Dow Jones in S & P 500 sta rekordno visoko. Delnice JPMorgana so v petek poskočile za 4,44 odstotka (letos so za 29 odstotkov v plusu), saj je imela banka v tretjem četrtletju višji dobiček od pričakovanj, poleg tega je tudi zvišala napoved celoletnih obrestnih prihodkov. Še močneje so se podražile delnice banke Wells Fargo, prav tako so šle lepo navzgor delnice največjega svetovnega upravitelja premoženja BlackRocka, ki se je že tretje četrtletje zapored pohvalil z rekordno vsoto sredstev (zdaj že 11 bilijonov dolarjev), ki jih upravlja.

Tesline delnice po predstavitvi robotaksija strmo navzdol
V celotnem tednu so vodilni newyorški delniški indeksi pridobili dober odstotek vrednosti. Na tedenski ravni so vsi pridobivali petič zapored. Razpoloženja kaj dosti ni zmotil niti padec Teslinih delnic (v petek so se dan po predstavitvi robotaksija in robokombija pocenile za skoraj devet odstotkov) niti četrtkova objava septembrske inflacije na ravni potrošnikov (indeks CPI), ki je bila v ZDA v primerjavi z avgustom 0,2-odstotna (napoved: 0,1 %). Na letni ravni (v primerjavi s septembrom 2023) je bila inflacija 2,4-odstotna, kar je najmanj po februarju 2021, to pa vendarle utrjuje prepričanje, da bo ameriškemu gospodarstvu uspel mehek pristanek.

Dimon: ZDA še nikakor niso opravile z inflacijo
Čeprav – če se vrnemo k Jamieju Dimonu – je ta precej črnogled in meni, da bo inflacija še trdovratna, verjetnost za mehek pristanek gospodarstva pa je po njegovem mnenju le od 35- do 40-odstotna (pred dnevi je Goldman Sachs sporočil, da vidijo le še 15 odstotkov možnosti za recesijo v ZDA v prihodnjih 12 mesecih). "Primanjkljaj je ogromen in to je inflatorno. Prehod na zeleno gospodarstvo je inflatoren. Militarizacija sveta spodbuja inflacijo, prav tako oboroževanje sveta. Navsezadnje so tudi demografski trendi inflatorni," je dodal Dimon, ki že dalj časa opozarja, da se morajo ZDA lotiti izziva vse večjega zadolževanja, če si ne želijo še večjih težav.

Kitajci pripravljajo fiskalne spodbude
Tudi na Kitajskem napovedujejo še višji proračunski primanjkljaj. Včeraj je finančni minister poudaril, da ima vlada še precej prostora za povečanje primanjkljaja in dolga. Kot je znano, so kitajske oblasti septembra znižale obrestno mero in obvezno rezervo poslovnih bank, ob še nekaterih monetarnih pa obljubile tudi velike fiskalne spodbujevalne ukrepe. Vlagatelji še čakajo na konkretne korake, ekonomisti pa računajo, da bi lahko skupna vrednost ukrepov dosegla do 1,4 bilijona dolarjev. Kitajske delnice so imele konec septembra in na začetku oktobra izjemno rast (skoraj 40 odstotkov v dveh tednih), v zadnjem tednu pa je sledila ohladitev. Vseeno je na mestu vprašanje, ali bi lahko bila Kitajska v prihodnje spet zgodba o uspehu?

Veliko besed, malo dejanj
Sašo Ivanović (Triglav Skladi) je bil na spletnem Finančnem festivalu, ki ga je organizirala Ljubljanska borza, previden: "V preteklosti je bilo že veliko obljub, a narejenega precej malo. Tudi tokrat so kitajske oblasti najprej velikopotezno napovedale obsežne denarne in fiskalne spodbujevalne ukrepe, vendar zdaj nekatere že prestavljajo v leti 2025 in 2026. Ukrepi naj bi bili ciljani predvsem na nepremičninski trg. Računali smo, koliko bo tega učinka glede na trenutno ponudbo nepremičnin. Učinek ni prav velik, zajema le nekaj odstotkov trga." Kitajske delnice so sicer trenutno še vedno ugodno ovrednotene (sploh v primerjavi z ZDA), pri čemer Ivanović meni, da je z razlogom tako.

Dobički ne naraščajo, tudi carinska vojna vse hujša
"Trg je v primerjavi z ZDA resda podcenjen, toda če gledamo dobičke zadnjih desetih let, so dobički na trgih v razvoju, pretežno ravno zaradi Kitajske, bolj kot ne na istih ravneh. Pogosto napovedujejo letno rast dobičkov za 10 ali 15 odstotkov, potem pa med letom ta pričakovanja padajo. Ko potegnemo črto, ostajajo bolj kot ne na isti ravni. Zadržan sem tudi zaradi trgovinskih vojn, saj Evropa in ZDA že zaradi zaščite domačih proizvajalcev ne bodo dopustile povečevanja kitajskega izvoza. Če bi bil izvoljen Trump, bi bila carinska vojna še izrazitejša in v tem primeru se tuji kapital ne bo vračal na Kitajsko."