Ameriški trg dela lepo okreva. Novembra je bilo ustvarjenih 203.000 neto delovnih mest, kar je več od napovedi analitikov. Stopnja brezposelnosti je s 7,3 padla na sedem odstotkov (brez dela je še vedno 11 milijonov prebivalcev) in dosegla petletno dno. Tudi sicer se ameriško gospodarstvo pobira. BDP je v tretjem četrtletju po zadnji oceni porasel za 3,6 odstotka (največ po prvem četrtletju 2012), kar naj bi bila predvsem zasluga povečanja zalog v skladiščih podjetij.

Anketa kaže, da v ZDA niso prav optimistični
Če dodamo še lepšo sliko na nepremičninskem in avtomobilskem trgu (novembra je bilo prodanih 16,4 milijona vozil, kar je največ po februarju 2007), se vsiljuje misel, ali se nove recesije res ni treba več bati in zdaj res gledamo pravo okrevanje. Po anketi med 843 Američani, ki jo je opravil CNN, kaže, da ni tako. 41 odstotkov sodelujočih pravi, da gre
gospodarstvu dobro, kar je precej manj kot aprila, ko je bila takšnega mnenja polovica anketiranih. 51 odstotkov meni, da je položaj slab. To je devet odstotnih točk več kot aprila. Očitno je torej razpoloženje Američanov slabše kot razpoloženje vlagateljev na Wall Streetu, kjer so bili to jesen novi rekordi iz dneva v dan nekaj običajnega.

Dow Jones spet nad 16 tisoč točkami
Prav zadnji teden je sicer ponudil malce drugačno sliko, saj sta se Dow Jones in S & P v četrtek znižala petič zapored, a sta že v petek zaradi dobrih novic s trga dela krenila opazno navzgor. Resda je zdaj še več možnosti, da se bo ameriška centralna banka kmalu odločila znižati vsote denarja, ki jih nameni za odkupe obveznic (to se lahko zgodi že decembra, čeprav večina še vedno stavi na januar oziroma marec), a naj bi bilo gospodarstvo zmožno še naprej dosegati lepo rast tudi brez tolikšnih mesečnih spodbud. Indeks Dow Jones se je tako zadnji dan tedna zvišal za skoraj 200 točk in se zavihtel nad 16 tisoč točk. Minusu na tedenski ravni (bil je 0,4-odstoten), prvemu po osmih pozitivnih tednih, se vseeno ni mogel izogniti.

ECB ni spreminjal obrestne mere
Evropska centralna banka je na rednem zasedanju v četrtek obrestno mero pustila nespremenjeno, prav tako se ni odločila za negativno depozitno obrestno mero, da bi morale torej banke, ki pri njej čez noč deponirajo denar, plačati centralni banki nekakšno kazen. Evro je posledično v primerjavi z dolarjem splezal na enomesečni vrh, saj so nekateri menili, da bi v ECB-ju utegnili obresti spustiti na ničelno raven, kar ne bi bilo v prid evropski valuti. Mario Draghi je povedal, da bo inflacija v evrskem območju v prihodnjem letu le 1,1-odstotna, kar je precej pod ciljno vrednostjo, in da bo ECB vedno pripravljen na dodatne ukrepe.

Rast nafte, nov padec zlata
Ameriška lahka nafta je od ponedeljka do petka poskočila za več kot pet odstotkov, kar se ni zgodilo od julija. Niz pozitivnih makroekonomskih objav daje slutiti, da bodo potrebe po nafti v bližnji prihodnosti v ZDA večje. Cena zahodnoteksaške lahke nafte se je povzpela do 97,65 dolarja. Premija brenta na lahko nafto, ki je bila prejšnji teden najvišje po marcu, se je spustila na 14 dolarjev. Zlato je nadaljevalo pot navzdol. Tedenska izguba je bila dvoodstotna. Po objavi svežega poročila o ameriškem trgu dela je cena padla vse do 1.211 dolarjev, kar je v območju petmesečnega dna.

Mercator izgubil 18 odstotkov
Na Ljubljanski borzi je bilo zadnji teden največ pozornosti namenjene začasni zaustavitvi trgovanja z bančnimi vrednostnimi papirji in 18-odstotnemu padcu Mercatorjevih delnic. "Če dejansko obstaja interes za nakup Mercatorja in za to veliko idejo stoji dober projekt, podprt z resnim kapitalom, se bo to zgodilo. Vse ostalo bo slab zgled, ki pa smo ga v Sloveniji, po tolikih poskusih prodaje, že navajeni," je povedal Marko Pavlović iz GBD-ja. Indeks SBI TOP je v petih dneh izgubil dobra dva odstotka. Izmed pomembnejših delnic so se podražile le Krkine in Telekomove, in sicer za nekaj manj kot odstotek.