Indeks HSCE Hang Seng China Enterprises je v ponedeljek, ko je centralna banka na razočaranje tržnih udeležencev obrestne mere pustila nespremenjene, padel za 2,4 odstotka, njegov diskont v primerjavi z indeksom CSI 300, ki je glavni kazalnik zdravja borz v celinski Kitajski (v Šanghaju oz. Šenženu), je dosegel 36 odstotkov, kar je največ po letu 2009. Seveda tudi indeks CSI 300 ne blesti (lani več kot desetodstotni padec), a pravo turobnost trga oziroma težav kitajskega gospodarstva bolje odraža HSCE, saj je na borzi v Hongkongu manj regulacije, dovoljeno je tudi kupovanje na kratko oz. shortanje. Tuji vlagatelji so v zadnjem letu množično prodajali svoje pozicije in denar selili v Tokio in preostale azijske trge. Skupili so jo pravzaprav vsi kitajski velikani, tudi proizvajalec električnih vozil BYD, ki pogumna osvaja tuja tržišča, a so delnice trenutno vseeno 33 odstotkov nižje kot pred letom dni.

Kitajci bodo morali odločneje nad inflacijo
Številne težave ima Kitajska: gospodarska rast je za njene standarde nizka, tare jo kriza nepremičninskega sektorja, padec zaupanja potrošnikov, visoka brezposelnost med mladimi, v zadnjem času še deflacijski pritiski, kitajske oblasti pa nočejo v slogu ZDA trošiti vsevprek in tiskati denarja do onemoglosti. Če so se ZDA preteklih kriz lotile z bazuko, se je Kitajci bolj z vodno pištolo. A vseeno napoved Mednarodnega denarnega sklada pravi, da bo Kitajska tudi v naslednjih letih ostala motor svetovne gospodarske rasti. Za potrpežljive vlagatelje se tako ponujajo lepe priložnosti, vsekakor lepše kot v ZDA, kjer so vrednotenja že zelo visoka, zlasti v tehnološkem sektorju. Za ilustracijo: skupna tržna vrednost Appla in Microsofta je približno tolikšna kot celotna tržna kapitalizacija tokijske borze, ki je po velikosti takoj za newyorškima NYSE-jem in Nasdaqom, vsako podjetje posebej pa je vredno več kot vse nemške delniške družbe skupaj!

Zelena barva včeraj le na kitajskem trgu
Od februarja 2021 so kitajske borze (tako v celinski Kitajski kot v Hongkongu) skupaj izgubile šest bilijonov dolarjev tržne kapitalizacije. Včeraj je torej le sledil odboj, v Hongkongu se je indeks HSCE za skoraj tri odstotke odmaknil od ponedeljkove vrednosti, ki je bila le odstotek nad 19-letnim minimumom. Ključna je bila novica, da kitajske oblasti razmišljajo o stimulativnem paketu v vrednosti okrog 278 milijard dolarjev, da bi stabilizirale domače delniške trge. Kitajska je bila tako vsaj za en dan spet v središču pozornosti zaradi visoke rasti. V preostalih finančnih središčih sveta (Tokio, London, New York) včeraj namreč ni bilo večjih premikov. Dow Jones, ki je v ponedeljek prvič presegel 38 tisoč, je ob kar 12-odstotnem padcu delnic podjetja 3M (njegove napovedi o letošnjem poslovanju so neprepričljive) rahlo zdrsnil, indeks S & P 500 pa je po petkovem rekordu (prvem po dveh letih) tako v ponedeljek kot v torek še malce premaknil zgodovinski mejnik.

V četrtek prvo letošnje zasedanje ECB-ja
Čeprav je bilo že celotno lansko leto na Wall Streetu občutno pozitivno (rast je bila povprečno več kot 20-odstotna, resda predvsem na račun največjih tehnoloških podjetij), pa je za nekatere šele nov rekord indeksa S & P dokončna potrditev, da je trg v bikovskem trendu. Na ta rekord je bilo treba čakati dve leti – od 3. januarja 2022. Kako dolgo bo trajalo optimistično razpoloženje, bo veliko odvisno od inflacije. V petek bo zato pomembna objava indeksa izdatkov za osebno porabo (PCE), ki je za ameriško centralno banko najpomembnejše merilo inflacije. Fed se bo sestal naslednji teden, že jutri pa bo imela prvi letošnji sestanek Evropska centralna banka. Sprememb v obrestni politiki ni pričakovati, pomembnejše bo zato ujeti namige, kdaj bi se lahko začel cikel zniževanja evrskih obrestnih mer, junija, ali vendarle že prej.

Nova ETF-sklada na Ljubljanski borzi
Na Ljubljanski borzi je indeks SBITOP med torkovim trgovanjem prvič po točno dveh letih presegel 1300 točk. Največ prometa, 360 tisoč evrov, je bilo z delnicami Save Re, s 300 tisoč evri pa je sledila Krka, katere tečaj se je letos povzpel za 6,4 odstotka, na 117 evrov. InterCapital Asset Management na Ljubljanski borzi ponuja dva nova ETF-ja, in sicer Euro Money Market UCITS ETF, ki ponuja izpostavljenost na denarnem trgu (s pričakovanim neto donosom 3,40 odstotka na leto), in BET-TRN UCITS ETF, ki sledi romunskemu delniškemu indeksu. Že dlje časa lahko vlagatelji, ki nočejo imeti posamezne delnice, ampak razpršeno naložbo s košarico slovenskih oziroma hrvaških delnic, kupijo tudi InterCapitalove ETF-je na slovenskem in hrvaškem delniškem trgu.