Leto bi se težko začelo lepše, in če vemo, da je bil januar v zgodovini že pogosto pravi kazalnik, kakšen bo preostanek leta, se očitno za konec bikovskega trenda ni treba bati. Nobena država še ni zapustila evrskega območja, v ZDA so se izognili davčnemu prepadu, stopnja rasti kitajskega gospodarstva se povečuje, inflacija pa znižuje, saj je bila januarja na letni ravni le še dvoodstotna, potem ko je bila še pred enim letom več kot štiriodstotna. A vendarle je glavni razlog, da so borze v tako dobri kondiciji, povečana dejavnost največjih centralnih bank, ki z ultraohlapno denarno politiko še naprej skrbijo za presežno likvidnost.

Visoki prilivi v ameriške vzajemne sklade
Na borzni vrtiljak so se usedli tudi mali vlagatelji. Lani so iz ameriškega delniškega trga potegnili 150 milijard dolarjev, letos pa je, vsaj za zdaj, bilanca pozitivna, saj je bilo prilivov v vzajemne sklade v prvih petih tednih za 17 milijard dolarjev. Medtem ko so se mali vlagatelji začeli spet vračati na delniške trge, pa so na prodajni strani vedno bolj dejavni insajderji, torej lastniki delnic, ki imajo najboljše informacije o podjetju, katerega delnice imajo. V prejšnjem tednu je bila verjetnost, da bodo insajderji prodali delnice svojih podjetij, devetkrat večja kot verjetnost, da jih bodo kupili. To je najvišja raven po lanskem marcu.

Vedno več bikovsko razpoloženih vlagateljev
Takšno obnašanje poučenih vlagateljev naj bi bil znak za preplah ali vsaj za previdnost. Dober kazalnik, da je trg verjetno preveč optimističen, je tudi število bikovsko naravnanih vlagateljev, ki je v dveh mesecih s 37 poskočilo na 55 odstotkov, indeksa Dow Jones in S & P 500 pa sta se le na nekaj odstotkov približala rekordu iz leta 2007. Seveda ni nujno, da bo zdaj sledil večji popravek navzdol, je pa kar nekaj možnosti, da bodo nekaj časa delniški indeksi "mirovali", sploh če bo trge "streslo" kakšno negativno presenečenje, povezano z evropsko dolžniško krizo.

Nenehne bojazni o višjih obrestih neupravičene
Zanimivo je, da za obvezniške vzajemne sklade še vedno vlada veliko zanimanje. V januarju je v te sklade priteklo 28 milijard dolarjev sredstev, potem ko je bilo lani za več kot 300 milijard dolarjev prilivov. Očitno se vlagatelji še ne bojijo, da bi se obvezniški mehurček razblinil. Ko bodo v koraku z gospodarskim okrevanjem centralne banke začele višati obrestne mere, bodo donosi obveznic porasli (ali z drugimi besedami: cene obveznic bodo padle). Res pa je, kot ugotavlja eden od ameriških analitikov, da se že več kot 30 let vlagatelji bojijo naraščajočih obrestnih mer, večinoma pa so bile te bojazni neupravičene.

Nafta na devetmesečnem vrhu
Poročilo o občutnem znižanju zunanjetrgovinskega primanjkljaja ZDA v decembru je v petek delniške indekse v New Yorku potisnilo navzgor. Dow Jones se je zvišal za tretjino odstotka in končal tik pod 14 tisoč točkami, vseeno pa je na tedenski ravni rahlo zdrsnil. Indesa Nasdaq (trenutno je na 12-letnem vrhu) in S&P 500 sta na tedenski ravni napredovala že šestič zapored. Cena nafte je dosegla devetmesečni vrh. Na Ljubljanski borzi so minuli (skrajšani teden) najbolj, za 12 odstotkov, poskočile delnice Nove KBM, Petrolove so se podražile za štiri odstotke, Telekomove za tri.

LJSE: Teden v znamenju Telekoma
Slovenska vlada je v potrditev v državni zbor poslala klasifikacijo naložb Slovenskega državnega holdinga. Telekom je opredelila kot portfeljsko naložbo, predvideno za prodajo. Operater telekomunikacij je sicer ta teden dobil nove nadzornike, od katerih pa zaradi odvzema glasovalnih pravic državnim lastnikom niso vsi po meri vlade. Mandat bodo nastopili aprila. Delničarji Telekoma Slovenije so v sredo na skupščini tudi soglašali z izplačilom vmesne dividende v višini 3,70 evra bruto na delnico, za kar bo družba odštela 24 milijonov evrov.