Facebook je v drugem četrtletju prihodke povišal za 53 odstotkov, na 1,81 milijarde dolarjev, dobička pa je bilo za 333 milijonov. Z oglasi na mobilnih napravah je ustvaril zavidljivih 41 odstotkov vseh oglaševalskih prihodkov, kar je navdušilo vlagatelje. V četrtek se je vrednost delnic priljubljenega družbenega omrežja povzpela za 30 odstotkov in po lanskem maju spet presegla 34 dolarjev.

Goldman Sachs ciljno vrednost premaknil na 46
Številni analitiki so že zvišali ciljno vrednost delnic, pri Goldman Sachsu s 40 na 46 dolarjev. Vrednotenje Facebookovih delnic je sicer astronomsko, saj se z njimi trguje pri 149-kratniku dobička in so s tem dražje od 99 odstotkov podjetij, vključenih v indeks S & P 500. A to še najmanj moti Marka Zuckerberga, 29-letnega ustanovitelja podjetja. Njegovo premoženje se je namreč v četrtek povečalo za 3,8 milijarde dolarjev, na 16,8 milijarde, s čimer se je na seznamu ameriških milijarderjev, na katerem je na vrhu Bill Gates, povzpel na 42. mesto.

Samsungov rekordni dobiček v senci dvomov
Slabše so jo odnesli lastniki Samsungovih delnic. Čeprav je imelo podjetje, ki ima največji tržni delež pri mobilnih telefonih, v drugem četrtletju rekorden dobiček, se na borzah podobno kot pri Applu sprašujejo, ali bo podjetje tudi v prihodnje poslovalo tako uspešno oz. ali ne bodo potrošniki raje kupovali cenejših telefonov kitajskih proizvajalcev.

Južnokorejsko podjetje je v drugem četrtletju ustvarilo rekordnih 5,3 milijarde evrov čistega dobička. To je 50 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju.

Zaupanje potrošnikov na šestletnem vrhu
Na Wall Streetu se zadnji teden indeksi niso opazneje premaknili, tako da je indeks S & P 500 (ta mesec se je zvišal za več kot pet odstotkov, v preteklem tednu pa ostal nespremenjen) na dobri poti, da mu julija uspe najvišja mesečna rast po oktobru 2011, potem ko je bil junij prvi negativni mesec letos. V petek je bil objavljen podatek, da je ameriško zaupanje potrošnikov po podatkih univerze v Michiganu poraslo najvišje v zadnjih šestih letih. Indeks zaupanja potrošnikov se je julija zvišal za točko, na 85,1 točke, saj so Američani vedno bolj zadovoljni s svojim finančnim položajem.

Ta teden nov sestanek Zveznih rezerv
V torek se bo na dvodnevnem rednem sestanku spet sešla ameriška centralna banka. Nekateri pričakujejo, da bo že septembra začela zniževati obseg odkupovanja obveznic, čeprav je predsednik Feda Ben Bernanke poudaril, da bo to odvisno od gospodarskih podatkov. Ključen je trg dela. V petek bo znano, koliko novih služb je julija ustvarilo ameriško gospodarstvo. Potem ko je bilo junija odprtih neto 195 tisoč novih delovnih mest, naj bi jih bilo ta mesec 185 tisoč, stopnja brezposelnosti pa se utegne s 7,6 znižati na 7,5 odstotka. Fed je napovedal, da bo ključno obrestno mero pri ničelni stopnji, kjer je ta že dobra štiri leta, držal toliko časa, dokler stopnja brezposelnosti ne zdrsne na 6,5 odstotka.

Kitajsko gospodarstvo se ohlaja
Ameriška lahka nafta, ki je bila teden prej pri 109,4 dolarja na 16-mesečnem vrhu, se je zaradi slabih novic iz Kitajske v petek pocenila do 104,1 dolarja. Kitajska proizvodna dejavnost je julija zdrsnila na najnižjo raven v zadnjih 11 mesecih. Lani je bila Kitajska z 11-odstotnim deležem drugi največji svetovni porabnik nafte. Na vrhu so ZDA z 21-odstotnim deležem v svetovnem povpraševanju. Po podatkih ameriškega urada za energijo (EIA) so zaloge surove nafte prejšnji teden (12.-19. julij) četrtič zapored padle, v tem štiritedenskem obdobju pa so se znižale za 30 milijonov sodov, kar je največji štiritedenski padec po letu 1982.

Zasuk v filozofiji banke JPMorgan Chase
Trg surovin je tudi presenetila novica, da pri vlagateljski banki JPMorgan Chase razmišljajo o tem, da bi prodali svojo enoto, ki trguje s surovinami v fizični obliki. Cena soje je na tedenski ravni utrpela 11-odstotni padec, kar je največ po letu 2009. Evro je v primerjavi z dolarjem splezal najvišje v zadnjih petih tednih in dosegel 1,3296 dolarja. Analitik kalifornijske družbe Merk Investments napoveduje, da ima evro potencial, da letos doseže 1,40, prihodnje leto pa 1,50 dolarja, saj Evropska centralna banka vodi bolj restriktivno denarno politiko kot ameriška. Odkar je junija lani prvi mož ECB-ja Mario Draghi napovedal, da bo banka naredila vse, da reši evro, je evro v primerjavi z dolarjem pridobil približno 10 odstotkov.