Eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov, ki je leta 2022 Pipistrel prodal ameriški družbi Textron (a ostal manjšinski lastnik), je bil med povabljenimi na januarsko inavguracijo predsednika Donalda Trumpa. Pogovarjali smo se o vtisih s tega slovesnega dogodka, Trumpovi politiki (predvsem carinah), napovedanem davku na drugo nepremičnino in se na koncu dotaknili tudi pozitivnih smernic na domačem kapitalskem trgu.

Bili ste med povabljenimi gosti na Trumpovi inavguraciji. Kako ste se znašli v tem elitnem izboru in kaj vam to pomeni?
Z Viktorjem Knavsom se prek Metke Zorc že nekaj časa poznava, vendar si nisem mislil, da bom povabljen na ta prestižni dogodek. Ne glede na to, kaj si v Sloveniji mislimo o Trumpu – je le predsednik ZDA in s prvo damo predstavljata institucijo, pa če si to priznamo ali ne. Slovenci bi morali drugače dojemati, da imamo v Beli hiši svojo rojakinjo. Ko sem prejel vabilo družine Knavs/Trump, sem sicer najprej pomislil, kaj bi moja udeležba pomenila za moj ugled v Sloveniji, kjer so mediji izrazito negativno naravnani do njiju. Ugled mi veliko pomeni, navsezadnje sem bil devet let zapored izbran za najbolj zaupanja vrednega podjetnika v Sloveniji. Vprašal sem se, ali mi bo udeležba morda škodila oziroma ali bo javnost to napačno razumela.

Razumela drugače kot na primer pred leti, ko vas je povabila kraljica Elizabeta, ki je bila povsod priljubljena?
Takrat sem bil povabljen zaradi zmage na Nasinem tekmovanju v ZDA, a sem tudi imel nekaj pomislekov, saj sem moral tja v slovesni obleki, ki ni ravno moj slog oblačenja. Tudi pri kravati imam določene zadržke, saj gre za hrvaški nacionalni simbol iz srednjega veka. Po kosilu, na katerem sva izjemno prijetno in preprosto več kot uro klepetala o mojih dosežkih in Pipistrelu, bi mi bilo res nadvse žal, če na sprejem ne bi šel. Tudi v tem primeru si nisem dopustil napake, da bi ostal doma, pa naj me nekateri Slovenci še tako popredalčkajo in obsojajo. To je vendarle izkušnja, ki je ne moreš kupiti. Bil je izjemen dogodek, posebej vesel sem, da sem vzporedno dobil tudi uradno vabilo od predsednika, kar mi je odprlo marsikatera vrata.

Tudi do najbogatejših Zemljanov, kot je Jeff Bezos, s katerim ste se pogovarjali in tudi fotografirali. Kakšen je ta svet milijarderjev, kakšen vtis ste dobili?
Washington je bil v tistem času najvarnejši kraj na svetu. Toliko pomembnih ljudi, državnikov, bogatašev ni pogosto na enem mestu. Vseeno vseh varnostnih ukrepov nismo občutili, nihče ni imel ob sebi osebnih stražarjev. Vsi smo se dobro počutili, nekako smo si bili vsi enaki in takrat tudi spoznaš, da so čisto običajni ljudje. Eno je, kako o znanih poročate mediji, drugo pa, kar v medije ne pride – da so ti posebneži lahko tudi normalni in sproščeni, morda še bolj kot nekdo, ki zase misli, da je nekaj več. Že prej sem spoznaval zelo pomembne ljudi, na primer ustanovitelja Uberja. Larry Page, soostanovitelj Googla, me je osebno obiskal, prav tako jordanska princesa. Vse to so zelo preprosti ljudje. Slavo okrog njih delajo le mediji, zlasti rumeni tisk.

Kaj pa Elon Musk? Na tej inavguraciji je z nekaterimi gestami dvignil veliko prahu ...
Tudi meni je s svojimi nastopi v javnosti pogosto nerazumljiv. Je pač človek afekta in trenutka. Zaveda se, da je zelo malo stvari, ki bi mu lahko postavljale meje, zato se pogosto tudi tako vede, a ko je v družbi tistih, ki so daleč od soja žarometov in novinarjev – na večernih galadogodkih v Washingtonu ni bilo niti enega novinarja –, je popolnoma drugačen človek.

Vam je še kaj ostalo v spominu? Je bila morda hrana kaj posebnega?
Sploh ne, zelo preprosta, vendar – okusna in lepo pripravljena. Rekel bi, da je bila preprostejša kot v marsikateri slovenski gostilni.

Manj okusne so (vsaj za preostali svet) Trumpove carine, zaradi katerih vlada velika negotovost. Upravičeno?
Ves svet se zdaj sprašuje, kakšne bodo Trumpove poteze, medtem ko se v času vladavine demokratov nihče ni spraševal, kaj ves svet dela Združenim državam Amerike. Trump je obljubil – in to zdaj tudi izvaja –, da bo na prvo mesto postavil Američane in njihovo gospodarstvo, njihovo blaginjo. Zavzema se za svoje državljane in jim niža davke, ne dviguje, zaračunava pa tistim, ki kujejo dobičke na račun ameriških državljanov. Dokler ne greste v ZDA in ne vidite tega navdušenja, kako mu ljudje zaupajo, je to težko razumeti, sploh v državah, kjer imajo medije v rokah politiki tipa ameriških demokratov.

Sorodna novica "Trgovinska vojna bi lahko zatresla temelje ameriškega gospodarstva"

Ekonomist Rok Spruk z Ekonomske fakultete v Ljubljani je v pogovoru za MMC povedal, da bi lahko Trump s svojimi politikami, če bi se res izpolnile in obdržale še štiri leta, resno zatresel temelje ameriškega gospodarstva. Vi očitno menite, da bodo imele le pozitivne učinke?
Ne mislim, da bodo Trumpovi ukrepi imeli za vse Američane pozitivne učinke. Noben ukrep jih nima. V ZDA so zakoni pisani za večino, zato je pričakovati, da bo kdo tudi oškodovan, a za večino bodo njegovi ukrepi koristni, zlasti za ZDA kot celoto. Ukrepi bodo zatresli ameriško gospodarstvo, a ga bodo tudi resetirali na način, da bo postalo spet močno, kot je bilo pred desetletji. V to Američani zaupajo, zato so ga izvolili in mu dali tako rekoč neomejeno oblast, da to tudi naredi.

Kaj pa preostale razvpite odločitve, predvsem geopolitične poteze oziroma najave? Da bo iz Gaze izselil Palestince in naredil letovišče, da bo zasedel Grenlandijo, anektiral Kanado, pa da bodo ZDA zahtevale ponovni nadzor nad Panamskim prekopom. Ne vidite v tem nevarnih imperialističnih, celo fašističnih vzgibov?
Področja, ki jih omenjate, so vsa zelo kompleksna in bi terjala daljše komentarje. Morda je Panamski prekop dober primer za razumevanje te problematike. Ime nosi po državi Panama, ker je fizično na njenem ozemlju, čeprav so ga v veliki meri zgradili in financirali Američani. V času gradnje je bilo ozemlje prekopa ameriško, 25 tisoč ljudi je umrlo med njegovo gradnjo in skoraj celotno 20. stoletje so ga tudi upravljali. 31. decembra 1999 so ga v upravljanje predali Panami. Zdaj si ga Panama lasti in s kitajskimi upravljavci Američanom zaračunavajo dražje prevoznine kot drugim. Takšne informacije po svetu ne pridejo do ljudi, a Američane to boli.

Naj tu še dodam eno stvar, ki me zelo boli. Trumpu se pri nas očita, da je preimenoval Mehiški zaliv v Ameriškega, saj ga obdaja več ameriške kot mehiške obale. Pred leti, ko so Hrvati preimenovali Piranski zaliv v Savudrijsko valo, pa smo ostali tiho. Trump ima nacionalno zavest, Slovenci pa žal ne. Zato smo v zgodovini vedno izgubljali ozemlja in jih bomo tudi v prihodnje. Če bo šlo tako naprej, bo "slovenački" ostal le še Ljubljanski pašaluk ...

Trumpu se tudi očita, da bo povečal onesnaževanje okolja, ker je izjavil, da ZDA sedijo na najbogatejših zalogah nafte in jo bodo zato sami črpali. Ne napiše pa se, da je izjavil, da zaradi tega ne bo treba kupovati nafte v arabskih državah in posledično ne bo načrpane nič več nafte kot zdaj. Američani bodo zgolj črpali nafto doma. Ceneje in s svojo delovno silo, brez dragih prevozov s tankerji, ki tudi onesnažujejo okolje.

Spletna stran doge-tracker.com meri, kakšni so aktualni prihranki programa za učinkovitost vlade DOGE, ki ga vodi Elon Musk. Številka trenutno znaša 55 milijard, kar je le slabe tri odstotke od želenih 2000 milijard prihrankov. Kritiki pravijo, da program DOGE za zdaj temelji bolj na politični ideologiji kot pa na realnih prihrankih!
DOGE-tracker.com ni nobena uradna spletna stran. Prek NameCheap, Inc. je domeno registrirala neznana oseba šele 3. februarja 2025. Za njo lahko z enako verjetnostjo in kredibilnostjo stojita tako demokratska administracija kot tudi skupina zanesenjakov iz Zgornjega Kašlja. Polna je laži oziroma napak. Sploh pa je v 14 dneh nesmiselno ugibati, kakšen bo izkupiček ukrepov v štirih letih. Upam, da je na RTV-ju ne jemljete kot kredibilen vir podatkov … Z deregulacijo gospodarstva je Trumpova administracija napovedala ukinitev številnih predpisov, ki ovirajo ameriško gospodarstvo. Povsod išče prihranke, tudi pri javnih uslužbencih ali pri financiranju kolesarjenja okrog parlamentov. Zakaj bi to po svetu počeli z ameriškim denarjem? Naj s svojim, če želijo. Zakaj bi kovali kovance za en cent, če stane izdelava trikrat več od vrednosti kovanca?

Trump želi skratka resetirati ZDA ...
Seveda, vse z željo, da bodo znova postale država državljanov. Če Kitajci svoje jeklo ali aluminij v ZDA izvažajo poceni prek Evrope in jim tako rušijo domači trg, Trump tega ne bo trpel in bo uvedel carine. Meje bodo zaprte za nezakonite priseljence, za kriminalce in za 75.000 Južnoameričank, ki letno pridejo v ZDA za en dan rodit, da ima otrok ameriško državljanstvo in se celotna družina nato nezakonito preseli v ZDA.

A to še ne pomeni, da tujci niso dobrodošli. Vsak, ki želi v ZDA delati in se priseli zakonito, je dobrodošel. Cilj je zmanjšati birokracijo, kar bi ameriškim družinam, zlasti srednjemu in delavskemu razredu, omogočilo dostopnejše izdelke in cenejša zdravila. Ocenjuje se, da bi lahko 20 ključnih deregulacijskih ukrepov prineslo prihranke v znesku 220 milijard dolarjev letno, kar bi povečalo dohodke gospodinjstev za približno 3100 dolarjev na leto. Verjemite, da mu ljudje zaupajo. Ko sem bil v ZDA in tam spremljal tudi poročanje svobodnih medijev, sem začel razumeti, da Trump mogoče ni takšen, kot nam ga prikazujejo doma.

In zakaj se po vašem mnenju o Trumpu pogosto poroča negativno?
Ker se ga vsi bojijo in vedo, da bo naredil Ameriko močno. Noče biti druga liga. Rekel je: ni težava, če so evropski avtomobili predragi, težava je, če ti predragi avtomobili pridejo v ZDA in dvigujejo ceno našim avtomobilom, zato jih bomo omejili. Ko sem indijski vojski prodal 200 Pipistrelovih letal, so najprej rekli, da bi morala letala biti sestavljena v Indiji, saj zakon 'Make in India' pravi, da bi morala biti delno sestavljena tam. Temu se nam je sicer uspelo izogniti. Zdaj ko ZDA delajo isto, kar ima navsezadnje tudi Kitajska, se to Trumpu očita. Zakaj? Ker dela dobro za svoje ljudi? Ne, ker se ga vsi tisti, ki zdaj na račun Amerike dobro živijo, bojijo, saj jih bo obdavčil, razen če ne bodo v ZDA odprli tovarne in svojih izdelkov in šele tako po svetu prodajali z oznako 'Made in USA'. Sam tu ne vidim prav nič drugačnih konceptov delovanja, kot jih imajo preostale velike države.

Bi lahko Trump celo zdramil Evropo? V številnih ključnih sektorjih namreč vse bolj zaostaja za ZDA in Kitajsko, morda bo zdaj končno spoznala, da je vrag vzel šalo.
Po mojem mnenju je Trump najboljše mogoče zdravilo za Evropo. Evropa se bo morala zdramiti, če bo želela spet postati konkurenčna. Seveda bo Trump naredil marsikatero potezo, ki Evropi, pa tudi meni, ne bo všeč. A dejstvo je, da se bo morala ta kvazidemokratska družba zbuditi iz sanj, da je najboljša, če želi ostati konkurenčna in če noče, da gredo milijoni delavcev na cesto, ker bodo brez dela in svojih izdelkov ne bodo imeli kam prodati.

Evropa hoče prikazati, da je vzrok njenih gospodarskih težav Trump, kar pa ni res. Evropa, kakršna je zdaj, je sama sebi največja težava in po konkurenčnosti niti v drugi ligi ni več. Primerjajte, kar je Trump izjavil med inavguracijo: "Mi gremo na Mars, to je naš cilj", z največjim dosežkom Evrope, ki je ta, da si zmočim majico, kadar pijem iz plastenke, ker ne morem odtrgati zamaška ... Evropa pač ni več ambiciozna. Tudi ZDA niso bile pod demokrati, zdaj pa bodo.

Eden od neprijetnih učinkov Trumpove vladavine bi lahko bila tudi višja inflacija, kar bi pomenilo višje obrestne mere in zato nižjo gospodarsko rast.
Če je inflacija velikosti nadzorovanih odprtin škarij, potem je to zdravo za gospodarstvo. Ljudje namreč več trošijo, denar kroži, spodbudi se proizvodnja, pobere se tudi več davka, ki gre za pokojnine, socialo, zdravstvo, vojsko, gasilce ... Če smo preveč omejeni z davki, porabe ni, prav tako ne investicij. Poglejte samo, koliko milijard imamo Slovenci na neobrestovanih bančnih računih, namesto da bi vsaj del prihrankov nekam investirali.

Ko govorite o davkih, se v zadnjem delu pogovora preseliva še v Slovenijo, kjer duhove buri napovedan davek na drugo nepremičnino. Bi res lahko država s tem ukrepom zbrala dovolj denarja, da bi, kot napoveduje finančni minister, razbremenila delo?
Ne, priliv v proračun bi bil zanemarljiv. To je bolj davek za nabiranje političnih točk, nekih resnih rezultatov pa ne gre pričakovati. Nekaj sto milijonov evrov ne bo rešilo Slovenije, ki se zadolžuje po več milijard letno. Bolj bi jo rešilo, da bi pustili gospodarstvu, naj zadiha, investira. Da bodo ljudje spet motivirani graditi ali kupovati stanovanja in jih oddajati, ne pa, da se bodo bali, kolikokrat bodo ponovno obdavčeni, za kar so že bili. Kar bo zakon dosegel, bo to, da bodo ljudje 'mutili' in prepisovali stanovanja na sorodnike.

Sem privrženec korenčka, ne palice. Žal ugotavljam, da v Sloveniji ne poznamo drugega koncepta kot palice. Na dolgi rok je to slabo za državljane, za gospodarstvo, za mlado generacijo, ki tu ne bo videla perspektive. Mi jo bomo še vedno zastonj izšolali, potem pa bo odšla v tujino. To je najslabše, kar se nam dogaja, a za to se nihče ne zmeni, še manj odgovarja.

Mladi imajo tudi to težavo, da ne morejo priti do stanovanj po trenutnih cenah. Ali še vedno vztrajate, da bo družba Boscarol v ljubljanskem BTC-ju, kjer je imelo svoje prostore in skladišča Žito, zgradila in trgu ponudila 1000 stanovanj po "normalni" ceni 3000 evrov za kvadratni meter, kar se zdi skoraj nemogoče?
Vse življenje sem počel stvari, ki so bile za okolje, iz katerega izhajam, nemogoče. Zato sem tudi uspel. Rekli so mi, da električno letalo ne bo nikoli certificirano za prevoz potnikov, pa sem spremenil svetovno zakonodajo in dokazal, da je to mogoče, ter postavil tretji mejnik v zgodovini letalstva. Za ta kompleks v BTC-ju, kjer načrtujemo gradnjo stanovanj in poslovnih prostorov, bo treba najprej spremeniti prostorske načrte, kar utegne dolgo trajati. K optimalnejši ceni bi v našem primeru lahko pomembno prispevali: velikosti kompleksa in ekonomije obsega del, ugodno kupljen teren, neposredna prodaja brez posrednikov in konkurenčni izvajalci. Ti bi bili lahko Avstrijci.

Zakaj?
Pred časom sem se pogovarjal z arhitektom Borisom Podrecco, ki je delal podoben projekt na Dunaju. Če tam stane gradnja kvadratnega metra stanovanja 1170 evrov, se ga da verjetno po podobni ceni in z istimi izvajalci narediti tudi v Ljubljani ter ga ponuditi trgu po ceni 3000 evrov za kvadratni meter. Sicer pa žal ugotavljam iz komentarjev bralcev, da v Sloveniji še nismo pripravljeni za koncept 15-minutnega mesta. Nekateri sploh ne razumejo, kaj to je, primerjajo ga z getom s 15-metrsko ograjo in podobnimi strahovi. Zato smo postali previdnejši. Ugotavljamo tudi, da so roki zelo nejasni in težko predvidljivi ter da smo v veliki meri odvisni od zunanjih dejavnikov, na katere nimamo vpliva. Zato je moj trenutni fokus predvsem v iskanju zanimivih vsebin za obstoječe objekte in lokacijo, da s tem prinesem prostoru kakovostnejšo ureditev in ponudbo, ki se sklada z okolico.

Za konec še o vaših finančnih naložbah. Ni skrivnost, da ste po prodaji Pipistrela lep del kupnine preusmerili na finančne trge. Ali vidite priložnosti tudi na Ljubljanski borzi, ki je bila lani v Evropi najdonosnejša, letos pa je že po mesecu in pol za 20 odstotkov v plusu?
To je rezultat prej povedanega. Ljudje imajo dovolj tega, da jim leži denar neobrestovan na bančnih računih. Zaradi napovedanih davkov na drugo nepremičnino se bojijo vlagati v nepremičnine in vidijo priložnosti tudi na Ljubljanski borzi. Zato so povpraševanje in tudi donosi nadpovprečni in primerljivi z donosi delnic dobrih evropskih družb. Prepričan sem, da se bo ta trend še nadaljeval.

Čeprav velike vlagatelje odvrača slaba likvidnost?
Likvidnost na Ljubljanski borzi, zlasti za večje zneske, je res neprimerljiva z delnicami na ameriških borzah, pa tudi donosi so krepko nižji, zato vlagamo več v delnice ameriških tehnoloških velikanov, kjer smo v zadnjih šestih mesecih pri določenih delnicah imeli tudi več kot 200-odstotne donose, istočasno pa zaradi likvidnosti delnic imeli tako rekoč takoj razpololožljiva sredstva v primeru potreb za druge investicije.

Sorodna novica Cimosov obrat v Senožečah naj bi kupil Ivo Boscarol

Še vidite potencial za nadaljnjo rast pri tehnoloških delnicah? Oziroma: ali se obdobje UI-ja šele dobro začenja in kako bi lahko Kitajska "zmotila" ameriško prevlado na tem področju?
Še dolgo bodo Američani prevladovali na področju umetne inteligence, saj so vsi programi, ki nudijo podporo na podlagi UI-ja, zasnovani tako, da shranjujejo vse, kar jih sprašujemo, in podatke, ki jim jih posredujemo. Te informacije nato uporabijo tudi v korist tistih, ki imajo izvorno kodo programa, potrebe, navade, skrivnosti in znanje. Zaradi tega bodo DeepSeek in podobni kitajski programi še dolgo manj privlačni kot ChatGPT, Alphabet in drugi ameriški programi. Zato bodo delnice, povezane s to industrijo – hranjenjem, varnostjo, prenašanjem vsebin in podatkov ter mobilnih aplikacij, kot so: Palantir, Spotify, MicroStrategy, AppLovin, Cloudflare, Rubrik, Twilio ... –, še naprej ponujale izjemne donose.

Pred dnevi je v javnost prišla informacija, da naj bi kupili Cimosov obrat v Senožečah. Zakaj vas zanima ta obrat in kakšne načrte imate?
Letos načrtujemo investicijo dela prostih sredstev tudi v nepremičninske naložbene priložnosti, zato imamo na radarju več nepremičnin. Med njimi je tudi kompleks Cimos, vendar je še prezgodaj govoriti, za katere nepremičnine se bomo na koncu odločili.