Nesprejemljivo je, da uspehe bank žanjejo redki, posledice neuspeha pa "nosimo vsi skupaj", je v St. Andrewsu na Škotskem dejal Brown. Zavzel se je za "pravično razdelitev tveganj in nagrad". "Pogovoriti bi se morali, ali potrebujemo boljšo gospodarsko in družbeno pogodbo, ki bi odsevala svetovno odgovornost finančnih institucij do družbe," je dejal. Hkrati je predlagal ustanovitev skladaa za reševanje bank v prihodnosti. Denar naj bi se v sklad stekal od davka na transakcije.

Finančni ministri in guvernerji bank skupine G20 sicer niso istega mnenja o časovnici ukinitve državne pomoči gospodarstvom v krizi. Cilj srečanja skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev je konkretizacija dogovorov septembrskega vrha v Pittsburghu v ZDA, kjer so se finančniki dogovorili, da se bodo v prihodnjih mesecih osredotočili na pripravo ukrepov za zagotovitev finančne in gospodarske stabilnosti ter preprečitev vnovične gospodarske krize velikih razsežnosti.

Velika Britanija: Ne hitimo
Okrevanje gospodarstva bo glede na večino uradnih napovedi postopno in počasno, kar pomeni, da se bo stopnja brezposelnosti v svetu še povečevala. Sklep pittsburškega vrha je tako bil, da državni ukrepi ostanejo v veljavi, dokler ne bo okrevanje gospodarstva dovolj vzdržno, da bo lahko potekalo brez državnih spodbud.

Vendar pa se po slabem mesecu mnenja nekaterih držav, med njimi ZDA, Japonske in Nemčije, močno nagibajo k odpravi državnih ukrepov, medtem ko druge, predvsem Velika Britanija, ki jo je kriza močno prizadela, menijo, da je za kaj takega še prezgodaj.

Britanski finančni minister Alistair Darling je prezgodnji umik finančnih spodbud označil za veliko napako, saj meni, da ni zagotovil, da imajo gospodarstva v tem trenutku dovolj zagona za trajno okrevanje. "Ko bomo prišli do te točke, moramo načrte ukrepov za okrevanje uskladiti, tako kot smo uskladili svoje odzive na recesijo," je Darling posvaril pred prehitrim in samovoljnim odtegovanjem pomoči gospodarstvom.

Javne finance in naraščanje dolga
Ministri so zaskrbljeni tudi zaradi stanja javnih financ svetovnih gospodarstev, saj naj bi dolg v državah G20 po izračunih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) leta 2014 dosegel 118 odstotkov buto domačega proizvoda. Prizadevanja za zniževanje dolga vključujejo večletna zmanjševanja stroškov in višanja davkov, opozarja IMF, saj bi le tako dolg znižali na stopnjo, ki jo IMF označuje za varno raven.

Francija znova odprla temo nagrad bančnikom
Francija je znova poudarila problematiko visokih nagrad bančnikom. Francoska finančna ministrica Christine Lagarde je za BBC dejala, da si želijo več ukrepov, ki bi preprečili "bančne ekscese in zlorabe", saj so mnogi prepričani, da so bili bančniki zaradi obljubljenih visokih finančnih nagrad pripravljeni tvegati več, kar je pravzaprav vodilo v finančno kizo.

Vroča tema: podnebne spremembe
Ministri se prav tako še niso uspeli uskladiti glede financiranja odpravljanja posledic podnebnih sprememb, predvsem glede tega, pod okriljem katerega mednarodnega telelesa naj bi se o težavi sploh pogovarjali. Medtem ko nekatere države "navijajo" za odprtje debate pod okriljem G20, pa druge, med njimi Velika Britanija, menijo, da bi bilo o tem bolje razpravljati v sklopu Združenih narodov. Po poročanju BBC-ja večina država čaka, da se o tem izjasnijo ZDA.

Medtem ko so voditelji EU-ja pretekli teden potrdili ugotovitve Evropske komisije, da bi države v razvoju potrebovale okoli 100 milijard evrov letno do leta 2020, voditelji preostalih razvitih držav o številkah ne želijo govoriti. Brez dogovora o financiranju pa manj razvite države ne bodo privolile v ambiciozne ukrepe proti segrevanju ozračja, kot od njih zahtevajo razvite države.