Koalicijska pogodba SDS-a, Liste Virant, SLS-a, DeSUS-a in NSi-ja med drugim namreč prinaša rebalans proračuna, ki naj bi že letos prinesel 800 milijonov evrov prihranka. Po mnenju ekonomista Maksa Tajnikarja to ni mogoče, njegov kolega Bernard Brščič pa je prepričan, da je, a ne z ohranjanjem statusa quo.

"Treba bo zarezati v osebne prejemke"
Tajnikar o uspehu rebalansa dvomi, glede na to, da so osebni prejemki (plače uslužbencev v javnem sektorju, socialne podpore, prispevki za pokojnine, zdravstvo) 70 odstotkov državnega proračuna in da je preostali del zelo določen, kot so, recimo, obresti za posojilo in podobno.

"Ne predstavljam si, da je mogoče znotraj državnega proračuna dobiti teh 800 milijonov, ne da bi se zmanjšali osebni prejemki prebivalstva. 800 milijonov ni dovolj, da bi se država nehala zadolževati, po drugi strani pa je preveč, da bi lahko dosegli ta prihranek brez poseganja v osebne prejemke različnih slojev prebivalstva, ki imajo take ali drugačne prejemke iz državnega proračuna," je prepričan Tajnikar.

"Tu mislim na javne uslužbence, na socialne podpore in transferje, na prispevek za pokojnine in zdravstvo. V to sfero bo treba zarezati, če bi hoteli imeti nad 800 milijonov prihrankov. Jaz sicer ne vidim, da bi se jih dalo dobiti zunaj. Kategorije, ki potem še ostanejo, so bolj ali manj določene in jih ni mogoče spreminjati. Tipičen tak dodatek je dodatek za obresti," je zatrdil.

Tajnikar: To ne bi bili stoletni ukrepi
Spomnil je, da je že pred časom začel govoriti, da bi se morali v Sloveniji odločiti, da takoj, to pomeni v letošnjem letu, prekinemo deficit državnega proračuna in nadaljnje zadolževanje države.

"Ukrepi, ki bi jih za to potrebovali, so taki, da bi jih potrebovali leto ali dve. To niso stoletni ukrepi. To so ukrepi, ki jih danes potrebujemo, ker se ne smemo več dodatno zadolževati, saj nam to potem začne povečevati dodatke za obresti," je opozoril.

"Ne gre samo za ta celotni obseg dolga, ampak za obresti in za tip zadolžitve. Gre za problem obresti, ki izjemno hitro naraščajo. Tudi obrestne mere, ki jih mi dosegamo, izredno hitro naraščajo. Letošnji deficit bi bilo treba odpraviti v celoti," je še poudaril.

Kje so rezerve?
Brščič pa je pojasnil, kje so rezerve: "Rezerve so v institucionalnem ustroju ožje državne uprave in javnega sektorja. Treba bo vzeti v roke rdeč flomaster in pogledati institucionalno zgodovino zadnjih 20 let. Koliko agencij, svetov, inšpektoratov, tudi ministrstev in veleposlaništev je nastalo v teh dveh desetletjih? In že samo s črtanjem in ukinitvijo teh agencij, svetov itn. so mogoči znatni prihranki."

Opozoril je, da so vodilni v teh institucijah v najvišjih plačnih razredih (v 50. ali višjem), "pri čemer je večina teh institucij sama sebi namen in ne bi z njihovo ukinitvijo prav nič okrnili standarda prebivalstva".

Izpostavil je, da bo ključno vprašanje prihodnjega mandata vprašanje boja proti korupciji in gospodarskemu kriminalu, tudi v povezavi z javnimi naročili. "Težko je oceniti konkretne številke, a prostora je precej," je prepričan.

"Obrambni proračun ima tudi še določene rezerve za krčenje. Tukaj mislim zlasti na razbrzdano udeležbo Slovenske vojske v mirovnih operacijah. Če bi prišlo do zmanjšanja tega, so mogoči tudi opazni prihranki. Opazni prihranki so mogoči na ministrstvu za šolstvo - zmanjšanje investicij. Če se bo vlada smelo lotila teh ciljev, je to uresničljivo," je poudaril.

"Rebalans je v prvem polletju vlade uresničljiv"
"Relevantno vprašanje je, kaj se je dogajalo z javnimi financami v obdobju 2008-2011. V bistvu so popolnoma zdrsele z vajeti. Šlo je za nerazumno, hitro, ekspanzivno fiskalno politiko v času, ko je slovensko gospodarstvo doživljalo zlom. Fiskalna politika se sploh ni odzvala na cikel," je dejal Brščič.

Napovedal je, da je rebalans, predviden s koalicijsko pogodbo, uresničljiv tudi brez resnih odpuščanj, če bo šla vlada v resen obračun s klientelizmom, kriminalom in korupcijo. "To je ključni pogoj. Izvršna oblast teh pristojnosti nima. Če se bo v tem polju ohranil status quo, tudi prihranki reda velikosti 800 milijonov evrov brez posegov v plače, socialne transferje niso izvedljivi," je dejal.

Do kdaj ima nova vlada čas? "Treba je takoj vzeti flomaster v roke in do junija odpraviti institucionalno onesnaženje. Sem skeptik, koliko je to mogoče v tem času, v taki heterogeni zasedbi. Če smo realisti, je v Sloveniji uvajati spremembe izjemno težko. Smo pod neko tiranijo statusa quo. Tu so zelo močne interesne skupine, ki bodo nasprotovale ukinitvi agencij, inšpektoratov, ampak edino to je smela pot. Če se vlada tega ne bo lotila v prvem polletju, je ta cilj zelo težko uresničljiv," je napovedal.

Bršćič: Upravljanje državnih podjetij je katastrofalno
Zatrdil je, da bi bil koalicijski cilj deloma lahko kompenziran na prihodkovni strani. "A kolikor vem, koalicijska pogodba o tem pravzaprav nič ne govori. Prihodke bi lahko povečali iz naslova upravljanja podjetij v državni lasti. Tu so rezerve velike. Govorim o redu velikosti približno pol milijarde evrov. Kar četrtino proračunskega primanjkljaja lahko pripišemo katastrofalnemu vodenju podjetij v pretežni državni lasti," je dejal.

"Kar je pozdraviti, je, da si bodoča vlada postavlja zelo smele cilje, ki bi bili ob brezkompromisnem boju proti kriminalu, klientelizmu in korupciji uresničljivi. Bojim se, da izvršna oblast nima instrumentov, ki bi ji neposredno omogočali spopad z rakom slovenske družbe, ker je to v domeni 'neodvisnega' pravosodja," je povedal.

Napovedal je, da bo temeljno vprašanje tega mandata reforma pravosodnega sistema. "Brez ničelne tolerance do gospodarskega kriminala se stvari ne bodo spremenile in je javnofinančni primanjkljaj samo ena izmed pojavnih oblik. Treba bo manj krasti in tukaj je rešitev za proračunski primanjkljaj. V dobršni meri, mogoče ne za 800 milijonov," je napovedal.