Letos naj bi Slovenija še vedno imela deflacijo. Foto: Reuters
Letos naj bi Slovenija še vedno imela deflacijo. Foto: Reuters

Javnofinančni primanjkljaj letos ostaja pri 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), drugo leto pa bo znašal 2,1 odstotka BDP-ja. To pomeni poslabšanje glede na zimsko gospodarsko napoved komisije, ki je za leto 2017 napovedala 1,9-odstotni primanjkljaj.

Primanjkljaj sicer še vedno ostaja pod tremi odstotki BDP-ja, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila. To naj ne bi ogrozilo načrtov Slovenije, da letos izstopi iz postopka presežnega primanjkljaja, uvedenega decembra 2009.


Nadaljnje višanje javnega dolga
Javni dolg se bo glede na februarske napovedi letos zvišal za štiri odstotne točke na 80,2 odstotka, prihodnje leto pa bo znašal 78 odstotkov, kar je znižanje glede na prejšnjo oceno, ko je komisija dolg Slovenije ocenila na 79,5 odstotka.

Deflacija namesto inflacije
Slovenija bo tudi letos še naprej izkazovala padec cen. Komisija ji napoveduje 0,2-odstotno deflacijo, leta 2017 pa naj bi se inflacija okrepila na 1,6 odstotka. V februarski oceni ji je napovedala 0,3-odstotno deflacijo, za leto 2017 pa 1,1-odstotno inflacijo.

Brezposelnost se bo v Sloveniji še naprej zniževala. Letos naj bi znašala 8,6 odstotka, prihodnje leto pa 8,1 odstotka. V zimski napovedi je komisija sicer napovedala 8,8-odstotno in 8,4-odstotno brezposelnost.

Ugoden vpliv zasebne potrošnje
Gospodarsko rast bo v letošnjem in prihodnjem letu poganjala predvsem zasebna potrošnja ob povečanem zaposlovanju, rasti plač in rahlem okrevanju na nepremičninskem trgu, je v napovedi zapisala komisija.

Med dejavniki, ki bodo ugodno vplivali na rast, naj bi bilo tudi izboljšanje razmer na trgu delovne sile in ugodni pogoji financiranja. Investicije bodo nižje zaradi prehoda v novo finančno perspektivo 2014-2020.