Ta bo določil način oskrbe z energijo najverjetneje kar do leta 2050. Zastavlja pa se vprašanje, koliko prostora bo v njem odmerjenega obnovljivim virom energije - v elektroenergetiki svarijo, da so ti predragi, medtem ko stroka opozarja, da to od nas zahteva Evropska unija, še veliko bolj pa grozeče podnebne spremembe.

Navdušenje politike za pridobivanje elektrike s pomočjo sonca je v zadnjih letih precej splahnelo, češ da se je izkazalo za predrago in neučinkovito. Sončne elektrarne subvencij ne dobivajo več samodejno, temveč morajo kandidirati na razpisih.

A kot opozarja Robert Otorepec, predsednik združenja fotovoltaične industrije, je ta politika z novim pokojninskim zakonom privedena do absurda - kdor ima sončno elektrarno, mora plačevati prispevke za zdravstvo in socialo. In ne le to: "Imamo povsem konkreten primer - neki gospod, ki ima 4,6 kW sončno elektrarno, ki mu mesečno prinese okoli 160 evrov prihodka, je 6. februarja letos prejel dopis od ZPIZ-a, da ni več upravičen do pokojnine," se jezi Otorepec.

Sonce, metan in metanol kot viri energije
A dejstvo je, da je delež različnih obnovljivih virov v Evropski uniji v zadnjih letih strmo rasel in že presega 20 odstotkov - tudi naša država se je zavezala k četrtinskemu deležu obnovljivih virov do leta 2020.

Eden naših najvidnejših energetskih strokovnjakov Peter Novak meni, da bi morali kot vire energije uporabljati sonce, metan in metanol. In dodaja: "Če bi samo ne plačali 24 milijonov tistim iz tujine, ki so prišli ocenjevat naše banke, bi mi s tem denarjem zgradili vsaj 15 tovarn biodizla in bi uporabili vse odpadke, ki jih imamo danes v gozdu," je oster.

Na očitke o cenovni nesprejemljivosti - denimo lesne biomase - pa odgovarja tudi Dejan Savić iz organizacije Greenpeace: "Če rečemo, da je biomasa draga, kaj pomeni ta cena? Pomeni to, da se zgodi cel cikel gospodarske dejavnosti, ki zaposluje - v sečni predelavi, prodaji lesa. Delovna mesta po vsej Sloveniji, kjer so gozdovi."

Savić opozarja še, da ekstremni vremenski pojavi v zadnjem desetletju kažejo, da bodo Slovenijo bolj kot druge države prizadele podnebne spremembe zaradi segrevanja ozračja ob uporabi fosilnih virov.