IMF ob tem ocenjuje, da se bo obseg BDP-ja na svetu letos prvič v zadnjih 60 letih zmanjšal, in sicer za od 0,5 do enega odstotka. Vnovično rast sklad napoveduje za leto 2010. Četudi bi bili takoj sprejeti ukrepi za stabilizacijo bančnih sistemov, bo proces okrevanja dolg in boleč, po oceni IMF-a pa bi lahko banke potrebovale še okoli 1.300 milijard dolarjev dodatnega kapitala, da bi se izvlekle iz brezna recesije. Pred letom dni je Mednarodni denarni sklad (IMF) ocenil, da bo škoda "stala" okoli milijarde evrov, zdaj pa se je številka močno povišala, kar priča o tem, kako hitro je sledil finančni padec in kako globok je bil.

IMF je v izračunu upošteval odpise vrednosti ničvrednih vrednostnih papirjev ter slabih kreditov do konca leta 2010: dve tretjini teh odpisov "pade" na banke, preostanke pa zavarovalnice in pokojninske sklade.

Milijarde da ali ne?
Kot je znano, so voditelji na nedavnem vrhu najbolj razvitih držav G-20 odločili, da IMF-u za blažitev posledic krize namenijo dodatnih 750 milijard dolarjev pomoči. Kot kaže zadnje poročilo IMF-ovega poročila o globalni stabilnosti, pa kljub številčno visoki pomoči bančni sistem še vedno ni stabilen, kar postavlja pod vprašaj nadaljnjo pripravljenost držav glede pomoči bankam. Do zdaj sprejeti ukrepi v boju s krizo so začeli vračati zaupanje, a potebni so dodatni "odločni" ukrepi, da bi odpravili negotovost na finančnih trgih: med te IMF uvršča tudi podržavljenje bank, kjer je to potrebno in smiselno.

Razmere so še posebej težavne v ZDA, kjer kongres ni naklonjen dodelitvi dodatnih sredstev poleg lanskih 700 milijard dolarjev, ki jim je predsednik Barack Obama v zadnjem predlogu dodal še novih 750 milijard.

IMF in Svetovna banka se bosta sicer konec tega tedna sestala na tradicionalnem spomladanskem zasedanju, še predtem pa bo IMF objavil podrobnosti svoje zadnje gospodarske napovedi.

K. T.