"Vsako leto nam uspe prodati celotno proizvodnjo peletov, a zdaj je res nenavadno obdobje. Trenutno bi morali pelete skladiščiti in jih nato prodajati pred in med kurilno sezono," pojasni Barbara Šinkovec, vodja prodaje pri podjetju Energija narave iz Gorenje vasi, ki proizvaja lesne pelete. Pred časom so na spletni strani zapisali, da zaradi kaotičnih razmer zaustavljajo naročila, v prihodnje pa bodo ta omejena na štiri palete na gospodinjstvo. Njihova skladišča so že od oktobra 2021 neprestano prazna. Ne le, da sproti prodajo vse, kar proizvedejo, pelete prodajo že vnaprej. Od letošnje pomladi te prodajajo le še stalnim naročnikom. Fizične osebe na naročilo čakajo do dva meseca. Trgovcem, ki njihove pelete prodajajo naprej, pa v Energiji narave mesečno zagotavljajo dogovorjeno kvoto. "A vsi bi želeli imeti več, ker je med ljudmi takšno povpraševanje," pojasni Šinkovec. Povpraševanje, ki ne upade kljub cenam peletov, ki so se v zadnjih dveh mesecih dvignile tudi za več kot 30 odstotkov.

Na oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije že od leta 2011 spremljajo stanje na trgu lesnih goriv. Pri različnih ponudnikih in proizvajalcih cene zbirajo dvakrat letno, in sicer oktobra, ob začetku kurilne sezone, in običajno maja ob koncu sezone. Cene objavijo na portalu WCM InfoGozd. "Na ta način želimo uporabnike opozarjati, kaj se dogaja na trgu," pojasni Nike Krajnc, vodja oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko. "Svetujemo jim, da je treba lesna goriva kupiti pravočasno, in ne tik pred začetkom kurilne sezone. Običajno jih je najbolje kupiti po koncu sezone. Takrat so cene praviloma najnižje. Letos je prišlo do povsem nove situacije, ki je ni bilo mogoče predvideti vnaprej. Zaradi energetske krize, strahu pred pomanjkanjem zemeljskega plina in visokimi cenami električne energije se je zgodil enormen in nenormalen dvig cen že v maju in juniju, julija pa so šle cene v nebo."

Ko so na začetku junija na gozdarskem inštitutu v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije začeli pripravljati analizo kakovosti peletov na trgu, so za vrečo peletov v naključnih trgovinah v povprečju odšteli šest evrov. Trenutno bi ista vreča stala devet evrov ali več, opaža Nike Krajnc. Cena peletov se je torej v slabih dveh mesecih dvignila za več kot 30 odstotkov.

"Ljudje so običajno lesne pelete kupovali septembra. Posek lesa je junija, julija in avgusta najnižji. Posledično je manjši tudi razrez na žagah, tu so dopusti in remonti … Praviloma imajo proizvajalci peletov v poletnih mesecih na razpolago manj žagovine in običajno v tem času le polnijo skladišča. Zdaj se je v času, ko sta običajno najnižje povpraševanje in najnižja proizvodnja, to obrnilo. Nastaja panika, povpraševanja je veliko in dejansko presega ponudbo."

Peletna mrzlica zajela tudi druge evropske države

Kot doda Krajnc, trenutno sovpada več neugodnih dejavnikov. V Evropi zaradi vojne v Ukrajini prihaja do omejitev izvoza lesnih peletov, želje po uvozu so velike, cene v tujini so visoke. Izvoz peletov in drv sta omejila Srbija in BiH, od koder sicer največ uvažamo, zaradi vojne so težave z dobavo peletov iz Ukrajine. V podobnem primežu so se znašle tudi druge evropske države. "Italija je največji trg za pelete v Evropi, kjer je zaradi strahu pred pomanjkanjem zemeljskega plina podobno povečano povpraševanje kot pri nas. Poleg tega je pomembna proizvajalka lesnih peletov Rusija, od koder je uvoz prav tako omejen. To je sicer bolj prizadelo nemški trg, a vsi veliki trgi črpajo tudi z našega."

Podjetje Energija narave proizvaja lesne pelete iz žagovine, ki jo odkupuje od slovenskih žag. Kot pojasni Šinkovec iz podjetja Energija narave, se je poleg energentov podražila predvsem osnovna surovina – žagovina. "Pri nas vso surovino odkupujemo in glede na to, da je proizvodnja peletov v takem razmahu, so višje tudi cene žagovine. Poleg tega ima žagovina, namenjena za izdelavo ivernatih plošč, veliko višjo dodano vrednost kot pri peletih. Zato proizvajalci ivernih plošč lahko po boljši ceni odkupujejo žagovino kot proizvajalci peletov."

A kot doda Šinkovec, morajo, če želijo ohraniti proizvodnjo, žagovino pač odkupiti po višji ceni. "Tekmovanje za vsak tovornjak žaganja se je začelo pred pol leta." Cena peletov se je pri podjetju Energija narave od lanskega poletja dvignila za kar 80 odstotkov. Uvoz žaganja po besedah Šinkovec se zanje ne izplača, saj bi sam prevoz predstavljal prevelik strošek. Medtem Nike Krajnc doda, da se za izvoz žagovine, ki ostaja na slovenskih žagah, zanimajo tudi tuji kupci.

Uporaba lesnih goriv je bila do ukrajinske vojne v upadu

"Zdi se, da se veliko ljudi, ki so se v preteklosti odločili za toplotne črpalke, zdaj odloča za kamine na pelete, morda se je povpraševanje tudi zato povečalo." Raba lesa kot energenta je sicer v zadnjih letih v gospodinjstvih upadala, pojasni Krajnc. Predvsem uporaba drv je bila od leta 2018 vse manjša, ljudje so se vse raje odločali za toplotne črpalke. "Elektrika je bila takrat zelo poceni in je predstavljala najcenejši vir ogrevanja, za toplotno črpalko je bilo mogoče dobiti subvencijo, veliko je bilo propagande. Ljudje so kurjenje na drva zamenjali za toplotno črpalko. Zdaj pa se je elektrika tako podražila, da nihče ne ve, kaj bo pomenilo ogrevanje na elektriko v prihajajoči kurilni sezoni." Velik del gospodinjstev, ki so nekoč kurila na drva, ima še vedno dimnik, zato prehod nazaj na drva ali pelete ni prezapleten. Kot opaža Krajnc, so montaže kotlov na drva in pelete že v porastu. Nekateri se odločajo tudi za sobne kamine, s katerimi se da dobro dogrevati bivališče in si tako zmanjšati skupen strošek ogrevanja.

Več zanimanja tudi za drva

Veliko povpraševanja je tudi po drvih, a je tu samozadostnost gospodinjstev precej večja, navsezadnje je več kot 460.000 Slovencev lastnikov gozdov. Cene pri zasebnih ponudnikih drv se trenutno gibljejo med 70 in 100 evri za en kubični meter, odvisno od vrste lesa. Kot nam pojasni eden od ponudnikov, ki drva prodaja na spletnem portalu Bolha. com, je letos povpraševanja res nekoliko več. Predvsem je več kupcev, ki so zainteresirani za manjše količine drv, od enega do treh kubičnih metrov. Ljudje si verjetno delajo zalogo za vsak primer, če bi res zmanjkalo zemeljskega plina. Drva so dražja kot prejšnje leto, a letos je visoka tudi inflacija, še doda naš sogovornik.

V primerjavi s peleti se drv ne da narediti z danes na jutri, saj se drva na prostem sušijo dobro leto. Drva, ki jih bomo potrebovali v kurilni sezoni 2022/23 in so trenutno na trgu, je bilo torej treba posekati v letu 2021. Lesa nam ne primanjkuje, a drva, ki jih bomo pripravili letos, bodo zares uporabna šele v kurilni sezoni 2023/2024, razen če bi jih sušili v posebnih sušilnicah. "Poleg tega se lesa za drva ne seka poleti. Listavce se seka v jesensko-zimskem in zgodnjepomladanskem času, ko drevje ni olistano. Lani nihče ni vedel, da bo situacija takšna, kot je. Ni ga bilo vedeževalca, ki bi znal napovedati, kakšne bodo razmere in cene, kot jih imamo trenutno na trgu," doda Krajnc.

"Če bi zdaj zaradi špekulacij in panike šli v prodajo svežih drv, bi naredili res veliko neumnost. Kurjenje svežih drv je škodljivo za kakovost zraka, predvsem so visoki izpusti prašnih delcev. Uničuje se kurilni kotel, saj pri gorenju nastaja katran. Poleg tega se energija, ki je uskladiščena v lesu, porabi za izhlapevanje vode namesto za ogrevanje. Učinkovitost celotnega sistema je zelo slaba. Drva morajo biti suha," še sklene Krajnc.