Timothy Geitnhner je bil širši finančni javnost precej neznan do letos, ko je sodeloval pri JPMorganovem prevzemu Bear Stearnsa. Foto: EPA
Timothy Geitnhner je bil širši finančni javnost precej neznan do letos, ko je sodeloval pri JPMorganovem prevzemu Bear Stearnsa. Foto: EPA
Med petkovimi zmagovalci je bil Microsoft. Delnice so dobile boljšo oceno analitikov in se podražile za 12 odstotkov. Foto: EPA
Zlato je prav ob koncu tedna preseglo 800 dolarjev in spet velja za varno zatočišče, čeprav mu deflacijske razmere seveda niso v korist. Ameriška lahka nafta je na koncu spet presegla 50 dolarjev. Foto: Reuters

Vlagatelji verjamejo, da je Geithner sposoben, da se spopade z najhujšo krizo po veliki depresiji. Širši delniški indeks S&P 500 se je po novici hitro povzpel z najnižje vrednosti po letu 1997 in pridobil več kot šest odstotkov, podobno tudi elitni Dow Jones, ki je po izjemno spremenljivem dnevu spet splezal nad 8.000 točk. Vseeno je na tedenski ravni padel za 5,3 odstotka, kar je posledica velike negotovosti glede preživetja domače avtomobilske industrije in usode banke Citigroup.
Hude težave Citigroupa
V sredo in četrtek je Dow skupno izgubil 10,4 odstotka. To je bil največji dvodnevni padec v več kot 20 letih. Delnice Citigroupa, ki je po vrednosti aktive druga največja ameriška banka, so padle za 20 odstotkov, v vsem tednu za 60 odstotkov. Vodstvo podjetja išče rešilno bilko, morda v obliki prodaje podjetja po delih ali da bi našlo banko, ki bi prevzela Citigroup. Zadnje dni se uprava pogaja tudi za državno pomoč. Tržna vrednost podjetja je bila konec leta 2006 še 270 milijard dolarjev, zdaj je le še dobrih 20 milijard.

Evropa ta teden: -12 odstotkov
Največje evropske borze so pretekli teden hudo krvavele. Delniški indeks FTSEurofirst 300 se je v petek, potem ko so poleg bančnih (Societe Generale: -13,4 odstotka) "kapitulirale" tudi mnoge defenzivne delnice (farmacevt Novartis je padel za 6,4 odstotka), znižal za 2,6 odstotka, na 760 točk, kar je najmanj v zadnjih petih letih in pol. Tedenska izguba znaša kar 12 odstotkov. Gospodarske razmere so izjemno slabe, luči na koncu predora še ni videti.

Tudi v Ljubljani nobega upanja, da smo videli dno
Nemška kanclerka Angela Merkel pričakuje v prvih mesecih leta 2009 številne slabe novice, vseeno pa vlada pričakuje, da bo v letu 2009 bruto domači proizvod porasel za 0,2 odstotka. Nemško gospodarstvo je sicer že v recesiji, saj se je BDP znižal drugič zapored, v zadnjem četrtletju za pol odstotka. Slovenski izvozniki se zavedajo težkega položaja, stanje duha odraža tudi borza. V zadnjem tednu je slovenski borzni indeks (v četrtek je celo padel pod 4.000 točk) izgubil 16,56 odstotka. V prvi kotaciji je največ, 22,44 odstotka, malenkost manj pa Krka, Luka in Intereuropa.

T. O.