Neplačani podizvajalci propadlega podjetja CPM drug za drugim dobivajo tožbe. Največjemu podizvajalcu, švedski multinacionalki Skanska, je moral Dars plačati tri milijone, zavodu Irgo pa 250.000 evrov. Njun odvetnik Uroš Križanec je prepričan, da je Dars ves čas vedel, da podizvajalci ne bodo plačani. NLB je namreč Dars obvestil, da je podjetje CPM najelo devet milijonov posojila.

"Vsi prilivi do višine posojila so bili usmerjeni na račune NLB-ja. Posledično je bilo jasno, da bodo vsi podizvajalci nepoplačani," je dejal Križanec. Darsu so ponudili tudi poravnavo, a so jo zavrnili, je pojasnil Križanec. "Lahko bi se poravnali, zadeva bi bila končana in Dars bi privarčeval milijon evrov," je povedal.

Sodišče je odločilo v korist še enega podizvajalca, ki mu mora Dars plačati 350.000 evrov, saj pogodba ni vsebovala bančne garancije za plačilo podizvajalcev. Poleg vsega omenjenega sta zdaj pod drobnogledom Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) še dva Darsova razpisa za gradnjo in digitalni videonadzor na avtocestah ter za sistem videonadzora iz leta 2015.

Vložena je bila tudi anonimna ovadba zoper vodilne na Darsu, infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča in finančno ministrico Matejo Vraničar Erman, češ da so pri izbiri izvajalcev dali prednost podjetjem Tenzor, Coting in FMC, sicer zastopnikom finskega podjetja Teleste. Na Darsu pravijo, da so z ovadbo seznanjeni, a je ne komentirajo, ker postopki še potekajo. Ministra Gašperšič in Vraničar Ermanova pa poudarjata, da nista sodelovala pri pripravi razpisa, zato razlogov za ovadbo zoper njiju ne vidita.