Nepremičninski trg po državi se je dokončno prebudil in kljub upadu števila poslov v prvi polovici lanskega leta (to je najnovejše poročilo o stanju na nepremičninskem trgu na spletni strani geodetske uprave (Gurs)) v primerjavi z letom 2014 se po ocenah Gursa naraščanje sklenjenih poslov nadaljuje. Kupci so bili pri nakupu nepremičnin v zadnjih dveh letih zlasti dejavni v segmentu rabljenih stanovanj, saj je ponudba novih stanovanj po besedah Gursa "že zelo skromna".

Če se torej odločate za nakup oz. prodajo nepremičnine, v osnovi lahko plačate dve vrsti davka – davek na dodano vrednost (DDV) ali pa davek na promet nepremičnin.

DDV le pri prvi vselitvi
Najprej DDV. Pri prodaji stanovanjske nepremičnine mora davčni zavezanec - to je po zakonu o DDV-ju vsaka oseba, ki kjer koli neodvisno opravlja katero koli ekonomsko dejavnost - DDV obračunati, če je nepremičnino prodal, še preden je bila prvič vseljena oz. uporabljena, ali če je transakcija opravljena v prej kot dveh letih od začetka prve uporabe.
Če torej kupujete stanovanje ali hišo, v kateri ni pred vami še nihče živel, vam bo, če jo prodaja davčni zavezanec, ta na prodajno ceno še vedno moral obračunati 22-odstotni davek, ne glede na to, koliko je ta nepremičnina dejansko stara.

Je pa pri prodaji stanovanjske nepremičnine mogoče obračunati le 9,5-odstotni DDV, če ta sodi v sklop socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili teh nepremičnin. Pri tem se šteje, da so stanovanja del socialne politike, če njihova uporabna površina v večstanovanjski hiši ne presega 120 kvadratnih metrov oz. 250 kvadratnih metrov v individualni hiši. Uporabna površina stanovanja je v tem primeru vsota površine bivalnih prostorov.

Običajno le dva odstotka
Če stanovanjska nepremičnina ne ustreza nobenemu izmed prej omenjenih kriterijev, se pravi, da ni del socialne politike ali če je prodana, preden je bila prvič vseljena oz. v prej kot dveh letih od prve uporabe, potem mora prodajalec plačati le dvoodstotni davek od prometa nepremičnin (to so t. i. stare nepremičnine). Če je bil na transakcijo z nepremičnino že obračunan DDV, potem je ta transakcija oproščena davka na promet z nepremičninami.

Konkreten primer – če fizična oseba drugi fizični osebi proda t. i. staro nepremičnino, pa najsi bo to z nepremičninskim posrednikom ali brez njega, potem mora prodajalec plačati dvoodstotni davek. To je sicer odvisno tudi od vaših pogajalskih sposobnosti, ali bo prodajalcu uspelo na vas prevaliti ta davek. Torej če se v oglasih, kjer fizične osebe prodajajo nepremičnino prek posrednika in je zraven omenjeno tudi plačilo DDV-ja, se osnova DDV-ja lahko nanaša le na posredniško provizijo, ne pa na ceno nepremičnine.

Prodaja nepremičnin je lahko obdavčena tudi kot kapital
In potem je tu še davek na kapitalske dobičke. Na Fursu so pojasnili, da se z njim obdavčuje odsvojitev nepremičnine, pridobljene po 1. 1. 2002, ne glede na to, ali je bila nepremičnina odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju.
Davka na kapitalske dobičke pri prodaji stanovanjskih nepremičnin (sem se šteje stanovanje ali stanovanjska hiša, ki ima največ dve stanovanji, s pripadajočim zemljiščem) ne boste plačali le, če ste v takšni stanovanjski nepremičnini imeli prijavljeno stalno prebivališče, jo imeli v lasti in tam dejansko bivali vsaj zadnja tri leta pred prodajo.

Ta izjema pa ne velja, če je bila nepremičnina uporabljena za dejavnost ali oddana v najem. Tudi pri prodaji nepremičnin velja zmanjševanje davčnih stopenj glede na dobo lastništva, so še pojasnili na Fursu.