Predvidena je ukinitev neprofitne najemnine, ki že dolgo ne pokriva več stroškov vzdrževanja, namesto nje bo uvedena višja stroškovna najemnina, socialno šibkejšim pa bodo razliko pomagali pokriti s stanovanjskim dodatkom.

Premožnejši najemniki, ki jih zdaj nihče ne nadzira, pa bodo morali plačevati stroškovno najemnino, ki je primerljiva s tržno. To pomeni, da bi ob zdajšnjih cenah za kvadratni meter stanovanja plačali od 7 do 8 evrov namesto zdajšnjih 3 evrov. Sprememba se sicer ne bo zgodila čez noč, pač pa v roku dveh let, ko bo sprejet nov stanovanjski zakon, napoveduje ministrstvo za okolje in prostor.

Avtorji študije o prehodu na stroškovno najemnino, ki jo je naročilo ministrstvo za okolje in prostor, ugotavljajo, da najemniki v neprofitnih stanovanjih - teh je v Sloveniji 43.000, od tega jih je 29.800 v javni lasti - dobivajo skupaj 24 milijonov evrov prikrite socialne pomoči na leto. Kot pravi eden izmed avtorjev študije Anton Kožar z inštituta za nepremičnine, približno tretjina najemnikov glede na premoženjski cenzus ni upravičena do subvencije. Ker je med njimi veliko imetnikov stanovanjske pravice iz obdobja pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona leta 2003, jim ni treba razkrivati njihovega premoženjskega stanja in jih tudi nihče ne nadzira.
"Težava je tudi, da se administrativno določene neprofitne najemnine, vsaj po večini, niso spremenile že 13 let. V prvem koraku reforme najemnin bodo prikrite in ponekod neupravičene socialne transfere razkrili v odločbah, ki jih bodo poslali vsem najemnikom neprofitnih stanovanj," pravi generalna direktorica direktorata za prostor, gradnje in stanovanja na ministrstvu za okolje Barbara Radovan.

Zgodile se bodo prerazporeditve, stanovanjski dodatek ali subvencijo bodo dobili le tisti, ki so v resnici potrebni socialne pomoči. Čeprav je formula za izračun stanovanjskega dodatka še neznanka, je po oceni Radovanove tretjina družinskega dohodka še sprejemljiv znesek, ki ga lahko vsak nameni za ogrevano stanovanje. In kaj pomeni ukinitev neprofitne najemnine za premožnejše najemnike? Kot pravi Radovanova, jih ne bo nihče preganjal iz stanovanj, bodo pa morali začeti plačevati tržno najemnino, torej namesto zdajšnjih treh evrov sedem ali osem evrov za kvadratni meter. Višje najemnine pa bi ostale lastnikom neprofitnih stanovanj - občinam, stanovanjskim skladom in organizacijam, ki nimajo denarja za vzdrževanje stanovanj, kaj šele za širitev svojega fonda.

Povpraševanje po neprofitnih stanovanjih sicer presega ponudbo, na seznamu za najem je najmanj 6.600 ljudi iz vse Slovenije. Največjo stisko čutijo v mestnih občinah. Na zadnji razpis ljubljanskega stanovanjskega sklada se je prijavilo 3.400 prosilcev, v neprofitni najem so oddali 420 stanovanj. Če bi cenejšo streho nad glavo želeli zagotoviti vsem, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, bi v prestolnici potrebovali še 4.000 stanovanj. Dohodkovni cenzus, ki je osnovni pogoj za pridobitev neprofitnega stanovanja, je precej visok, pravi Sašo Rink, direktor javnega stanovanjskega sklada MOL-a. Za samsko osebo znaša 200 odstotkov povprečne neto plače v prejšnjem letu oziroma 2010 evrov neto mesečnega dohodka. V Mariboru pa je vse več deložacij. Neprofitne najemnine ne plačuje vsak četrti najemnik, njihov skupni dolg znaša že 2,6 milijona evrov. Po besedah Tanje Vindiš Furman, direktorice medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor so samo letos deložirali 41 najemnikov, vsak deložiranec pa stanovanjskemu skladu dolguje povprečno šest tisoč evrov. Na skladu upajo, da bodo načrtovani ukrepi prinesli več reda na stanovanjskem področju.