Podpredsednik konference sindikata dejavnosti distribucije in prodaje električne energije Valter Vodopivec je tudi povedal, da so predsednika SDE-ja Branka Sevčnikar pozvali, naj začne dejavnosti za sklic izredne seje odbora DZ-ja za infrastrukturo, ki je pristojen za energetiko.

S tem naj bi "potegnili prvo potezo" na poti do stavke. Pred stavko so po Vodopivčevih besedah poslali še dopis socialnim partnerjem v dialogu, nato pa napovedali oblikovanje stavkovnih zahtev in njihovo preverjanje med tistimi, ki bodo morebiti stavkali, ter sprejemanje sklepa o začetku stavkovnih aktivnosti.

"Slovenska energetika, predvsem elektrogospodarstvo, je pred velikimi izzivi, ne le po investicijskem ciklusu, ki si ga je zastavila tako v termo- kot hidrodelu, temveč tudi v delu, ki nujno potrebuje skupno sodelovanje vseh, ki z energetiko delamo, predvsem zaposlenimi, menedžmentom, upravljavci in tudi politiki," je poudaril predsednik SDE-ja Sevčnikar, ki se sicer zavzema za socialni dialog, ne za nepremišljene korake.

Sevčnikar je tudi prepričan, da je energetika tista dejavnost, ki je nastala predvsem zaradi načrtovanega, resnega, strokovnega dela in predvsem s socialnim konsenzom v preteklosti.

Predstavniki sindikata so kot enostranske označili poteze HSE-ja in izrazili nezadovoljstvo s študijo PWC-ja, ki jo je naročil HSE in je pokazala do 56 odstotkov preveč zaposlenih.

Nasprotna študija Križaničevega inštituta
Zato so že pripravili svojo primerjalno analizo učinkovitosti gospodarjenja HSE-ja, ki jo je opravil inštitut EIPF, predstavila pa sta jo Franc Križanič in Žan Jan Oplotnik.

Križanič je tako pojasnil, da je bil HSE od leta 2009 do leta 2012 v izrazitem za evropske razmere netipičnem investicijskemu ciklu, ki ga je spravil v sedanje likvidnostne težave.

Naložbe sicer pomenijo izrazito posodobitev HSE-ja, izboljšanje energetske in tehnološke učinkovitosti, vendar na kratek rok pomenijo likvidnostne težave. Te bi lahko HSE po njegovem mnenju reševal z izdajo obveznic, a naj mu tega ne bi dovolila država.

Stroški dela le deset odstotkov
Oplotnik je med drugim navedel, da stroški dela v HSE-ju predstavljajo okoli 10 odstotkov oz. 140 milijonov evrov, po drugi strani pa so stroški materiala, storitev in blaga predstavljali 1,5 milijarde evrov. Procese je mogoče po njegovem mnenju bolje organizirati, rešitev pa ni v odpuščanju, temveč v prestrukturiranju finančnih obveznosti.