Okoli 55 delavcev, ki je še pred dobrim letom delo v Luki Koper opravljalo prek družb Encon in Meol, se te dni znova srečuje s ponudbami drugih IPS-podjetij oziroma luških "gazd", ki zdaj novačijo delavce, zaposlene pri družbi Konteso, za katero je v Luki Koper začel teči enomesečni odpovedni rok. V Luki Koper ob tem poudarjajo, da jim pogodbe, sklenjene z IPS-podjetji, omogočajo prekinitev sodelovanja kadar koli, poslovna praksa pa jim narekuje, da "pogodbenih odnosov ne komentirajo".

Odpoved pogodbe o sodelovanju z družbo Konteso časovno sovpada z ugotovitvami inšpektorata za delo po nedavni delovni nesreči v Luki Koper, pri kateri se je smrtno ponesrečil delavec družbe Konteso. Inšpektorat je med drugim ugotovil, da Konteso pokojnega delavca pred "zaposlitvijo ni napotil na zdravstveni pregled in ga tudi ni usposabljal za varno opravljanje dela. Delodajalec tudi ne usposablja odgovornih oseb v smislu zagotavljanja varnosti delavcev na skupnem delovišču." Pri inšpektoratu so družbi Konteso odredili odpravo nepravilnosti in odločbo o prekršku, ki pa še ni pravnomočna, saj so v družbi Konteso napovedali zahtevo za sodno varstvo.

Nepravilnosti tudi pri Luki
Pregled inšpektorata je tudi pokazal nepravilnosti pri Luki Koper, saj so ugotovili, da se je delo pri pretovoru soje, pri katerem se je zgodila nesreča, opravljalo brez predpisanega delovodje, žerjavist pa je delo opravljal brez pomoči signalista. Luki Koper so izdali upravno odločbo, s katero so ji odredili odpravo nepravilnosti, a odločba še ni pravnomočna. Obenem pri inšpektoratu opozarjajo, da vsi postopki še niso končani in da ugotovljenih kršitev ni mogoče neposredno povezati s samo nesrečo.

Delavci družbe Konteso, med njimi je precejšen del delavcev, ki so pred letom dni h Kontesu prišli iz družbe Meol, ki so se ji v Luki Koper zaradi ugotovljenih nepravilnosti zahvalili za sodelovanje, so zdaj ponovno pred iskanjem novega "gazde". V dveh podjetjih so jim tako že prvi dan, ko se je izvedelo za odpoved pogodbe družbi Konteso, ponudili delo, vendar pod slabšimi pogoji kot do zdaj. "Ponudba vključuje 12-urni delovnik, pri čemer so nadure enako plačane kot običajne ure." Nove ponudbe pa sledijo poslovnemu modelu, ki smo ga že podrobno opisali in vključuje izplačilo minimalne plače, preostanek prihodka, ki se obračuna po urni postavki, pa je izplačan prek nadomestila za prehrano in stroškov prevoza, četudi delavci živijo v neposredni bližini Luke.

Iskanje novega "gazde"
"Trenutno smo z eno nogo na cesti," pripoveduje eden izmed delavcev o svoji negotovem položaju, zaradi katere je v svoji družini že aktiviral varčevalne ukrepe in otroka izpisal iz športne dejavnosti. "Nekaj je bilo govora, da bi se vsi zaposlili pri drugem gazdi, ampak za zdaj še ne vemo nič. Sicer pa je vse strah in zdaj vsak gleda samo na to, da bo poskrbel zase," pripoveduje delavec, ki v Luki delo opravlja že več kot desetletje in je tako kot velik del njegovih sodelavcev po letu dni spet v procesu menjave gazde. Tako kot večina njegovih sodelavcev si želi neposredne zaposlitve v Luki, če jo bo "Bog dal".

Velja sicer spomniti, da je tudi odpoved pogodbe o sodelovanju z družbama Meol in Encon časovno sovpadala z ugotovitvijo inšpektorata, da je šlo pri poslovnem odnosu med družbo Encon in Luko Koper za posredovanje delovne sile, za kar pa Encon ni imel ustreznih dovoljenj. V Luki Koper so sodelovanje z obema lastniško povezanima podjetjema prekinili, zoper odločbo inšpektorata pa uporabili tudi izredno pravno sredstvo upravnega spora. Upravno sodišče pa v zadevi po dobrem letu dni še ni odločilo.

Luka Koper: Zaposlitev IPS-ov bi bila diskriminatorna
Prav od odločitve upravnega sodišča bodo odvisni tudi nadaljnji koraki inšpektorata, ki zdaj lahko zgolj opazuje, kako se je položaj Enconovih delavcev kljub ugotovljenim nepravilnostim dejansko spremenil le z menjavo "gazde" in s tem povezanimi morebitnimi spremembami poslovnega modela, ki kot smo že poročali, med gazdami variirajo od urne postavke 4,5 evra do postavke 30 centov za tono pretovorjene kave. Na vprašanje, ali so v Luki Koper razmišljali o zaposlitvi vsaj teh 55 delavcev, ki bodo zdaj že tretjič zamenjali "gazdo", preden bodo nadaljevali delo v Luki, pa so nam odgovorili: "Neposredna zaposlitev delavcev, ki so zaposleni pri IPS-ih, bi bila diskriminatorna do drugih, kar je v nasprotju z ustavo in zakonodajo. Luka Koper izvaja postopke zaposlitve po predpisanih zakonskih postopkih, skladno z zahtevanimi pogoji za določeno delovno mesto."

Delavci, med njimi tudi taki z deset- ali večletnimi delovnimi izkušnjami v Luki, bodo tako delo prek "gazd" najverjetneje nadaljevali tudi v prihodnje, saj kljub neuradnim informacijam, ki so zaokrožile okoli Luke, država kot največji lastnik družbe ne kaže pretiranega interesa za ureditev te problematike. V SDH-ju so sicer po nesreči postali pozorni na delovne razmere v Luki Koper, a kot so nam že pred časom odgovorili, neposredno zavezujočih navodil organom družbe ne morejo podajati, lahko pa prek nadzornikov izrazi pričakovanje po odgovornem ravnanju in spremembi poslovnega modela. V SDH-ju so sicer mnenja, da sta tako uprava kot tudi prejšnji nadzorni svet storila premalo, da bi se odpravile kršitve, ki so jih pri IPS-ih ugotovile inšpekcije in vključujejo kršitve tako delovne zakonodaje kot tudi utajevanje davkov preko t. i. missing-traderjev in dvigovanja nedokumentirane gotovine.

Vlada s prstom kaže na nadzornike
A glede poziva k neposredni zaposlitvi delavcev, ki delajo pretežno v Luki Koper, so pri SDH-ju bolj zadržani, saj pri upravljanju želijo predvsem poslovno uspešnost podjetji, merila uspešnosti pa temeljijo na strategiji upravljanja kapitalskih naložb, ki SDH-ju določa usmeritve za nadaljnje delo in jo sprejema vlada. Poslanec Levice Matej Tašner Vatovec je zato pred časom pozval vlado, naj spremeni strategijo, tako da bo vsebovala obvezo, zaposliti zunanje izvajalce osnovne dejavnosti v Luki Koper, in tudi prepovedala prakse zunanjega izvajanja osnovne dejavnosti v preostalih družbah v državni lasti.

Vlada pa je v svojem odgovoru poudarila, da se tovrstna vprašanja delovnopravnih razmerij ne nanašajo na vprašanja, ki so po zakonu lahko opredeljena v strategiji. Ta je, tako vlada, politični, in ne pravni akt in kot taka ne more ustvarjati pravnih učinkov. Vlada je obenem poudarila, da tovrstna vprašanja lahko rešujejo le organi družbe, in obenem opomnila, da je SDH pred časom že dosegel zamenjavo štirih nadzornikov. Poročali pa smo že, da bo odločitev nadzornikov temeljila na reviziji poslovanja Luke Koper z IPS-i, katere izsledki naj bi bili znani še v oktobru.

Se namesto zaposlitev obetajo javna naročila?
V tem kontekstu pa velja izpostaviti tudi mnenje ministrstva za javno upravo, ki ga je podalo maja in v katerem na ministrstvu ocenjujejo, da so naložbe v Luki Koper tako v smislu naložb v pristaniško infrastrukturo kot tudi opreme za opravljanje pristaniške dejavnosti in ne nazadnje tudi storitve pretovarjanja relevantne za zagotavljanje pristaniške infrastrukture, zato njihova oddaja zapade pod pravila javnega naročanja. Čeprav bi uporaba javnega naročanja pri IPS-ih privedla do bolj preglednega sklepanja pogodb, pa zaradi merila najnižje cene ostaja bojazen, da bi delavci pri "gazdah" delali za nižje prihodke kot doslej. Izkušnje z določenimi čistilnimi servisi, ki so posle sklenili prek javnih naročil, pa pričajo, da samo javno naročilo ne vpliva na varstvo pravic delavcev, zaposlenih pri posameznem izvajalcu.