Položaj delavcev, ki delo v Luki opravljajo preko drugih družb oziroma IPS-ov je poleg organov nadzora pritegnil pozornost tudi politike. Foto: BoBo
Položaj delavcev, ki delo v Luki opravljajo preko drugih družb oziroma IPS-ov je poleg organov nadzora pritegnil pozornost tudi politike. Foto: BoBo
Luka Koper
Predsednik uprave Luke Koper je na skupščini poudaril, da bi neposredna zaposlitev delavcev za Luko pomenila dodatnih 23 milijonov evrov stroškov. Luka Koper je lansko leto sicer zaključila s 40,6 milijona dobička. Foto: BoBo
SDH
Pri SDH poudarjajo, da so pri določanju meril za poslovanje državnih podjetij zavezani ciljem strategije upravljanja kapitalskih naložb, ki jo sprejema vlada. Foto: BoBo
Miro Cerar
Predsednik vlade Miro Cerar je v odgovoru na poslansko vprašanje izrazil naklonjenost neposredni zaposlitvi delavcev v Luki Koper in napovedal tudi spremembo strategije, če bo to potrebno. Foto: BoBo

Da trenutni sistem izvajalcev pristaniških storitev omogoča številne zlorabe in da v praksi tudi prihaja do številnih nepravilnosti, je v poročilu o delovanju IPS-podjetij, kjer so med drugim ugotovili, da podjetja poslujejo z verigami podizvajalcev, pri čemer eno podjetje v verigi odigra vlogo t. i. "missing traderja," namenjenega utaji davkov, zadnje podjetje pa dviguje nedokumentirano gotovino.

V poročilu, ki ga je predstavila parlamentarni komisiji za nadzor javnih financ, je finančna uprava med drugim predlagala ali neposredno zaposlitev teh delavcev v Luki Koper ali najemanje delavcev prek agencij. Sicer je že inšpektorat za delo lani pri enem izmed IPS-podjetij ugotovil elemente posredovanja delovne sile oziroma agencijskega dela. V Luki Koper so z omenjenim podjetjem prekinili sodelovanje, odločbo inšpektorata pa izpodbijali na upravnem sodišču, ki v zadevi še ni odločilo.

A inšpektorat za delo je v preteklem letu opravil nadzore tudi pri štirinajstih izvajalcih pristaniških storitev od skupno 42 družb, s katerimi je Luka lani sodelovala. Nekateri nadzori še niso končani, pri večini drugih pa so pri inšpektoratu odkrili, da so za družbe opravljali delo samostojni podjetniki ali pa delavci prek podjemnih pogodb, čeprav so bili izkazani vsi elementi delovnega razmerja.

Inšpektorat: Spremembe le za oteževanje dokazovanja
Nepravilnosti tako le dopolnjujejo širok seznam preostalih nepravilnosti, ki jih je inšpektorat za delo v preteklosti že odkril pri izvajalcih pristaniških storitev. Zato so v svojem poročilu o nadzorih nad IPS-podjetji, ki so ga posredovali državnemu zboru, zapisali tudi, da v praksi opažajo "formalno spreminjanje dejanskega stanja, ki še dodatno otežuje dokazovanje, da gre pri izvajanju pristaniških storitev večinoma za posredovanje delovne sile". Med drugim inšpektorat navaja, da se cene za opravljene storitve zdaj poskušajo določiti na posel, in ne več na uro.

Na inšpektoratu so ob tem zapisali, da Luka Koper z IPS-i posluje že vrsto let na enak način in odpoved pogodbe enemu podjetju ne "bo rešila problematike v zvezi s posredovanjem delavcev v Luki Koper, zato je nujno najti trajno rešitev". Kot trajno rešitev pa inšpektorat, tako kot finančna uprava, predlaga zaposlitev ali pa vsaj najemanje delavcev prek agencij.

Tudi premier vidi rešitev v zaposlovanju
Nepravilnosti, ki sta jih v svojih poročilih državnemu zboru ugotovila inšpektorat za delo in finančna uprava, so bile tudi tema poslanskega vprašanja poslanca Levice Mateja Tašnerja Vatovca, ki ga je postavil predsedniku vlade Miru Cerarju. Cerar je v odgovoru med drugim dejal, da je nastalo problematiko mogoče rešiti na več načinov, "predvsem s spremembo poslovnega modela poslovanja Luke Koper, in sicer tako, da Luka Koper v bistveno večji meri sama zaposli pristaniške delavce, ki jih potrebuje".

Na vprašanje, kako bo ukrepala vlada, je premier med drugim poudaril krepitev dela nadzornih organov, ki morajo ugotoviti nepravilnosti in jih ustrezno sankcionirati. Glede morebitne spremembe poslovnega modela pa je premier poudaril vlogo Slovenskega državnega holdinga (SDH), "Če se ugotovi, da je to mogoče z ukrepi na podlagi sedanje strategije ukrepati bolje, učinkoviteje, potem pa pričakujemo, da bo to na podlagi odločitev SDH-ja storjeno v sami Luki Koper in kje drugje," je junija dejal Cerar in dodal, da bodo ob morebitni strokovni ugotovitvi, da je predtem treba spremeniti strategijo upravljanja kapitalskih naložb, v vladi to tudi storili.

SDH čaka na izsledke revizije
Medtem ko premier odgovornost za ureditev razmer in morebitno spremembo poslovnega modela vidi v SDH-ju, pa tam poudarjajo, da v Luki Koper, ki je javna delniška družba, nimajo korporativnih pravic dajanja zavezujočih navodil, "ima pa SDH seveda pravico, poleg odločanja o imenovanju članov nadzornega sveta, tudi neposredno izraziti pričakovanje takojšnjega odgovornega ravnanja in ukrepanja pristojnih organov družbe, z namenom, da se skladno z zakonodajo in upoštevajoč cilj poslovne uspešnosti Luke Koper kot gospodarske družbe nemudoma pristopi k potrebnim sistemskim in operativnim spremembam procesov in modela poslovanja".

Prav nepravilnosti, ki so jih organi nadzora ugotovili pri poslovnem modelu IPS, so bili na zadnji skupščini izpostavljeni kot razlog za izgubo zaupanja v prejšnjo sestavo nadzornega sveta Luke in posledično zamenjavo nadzornikov. Pri SDH-ju pa ob tem poudarjajo, da je bila na tej skupščini izglasovana tudi posebna revizija poslovanja Luke Koper. V okviru revizije bodo preverili naročanje storitev pri posameznih IPS-ih, te ugotovitve pa bodo, tako SDH, "izhodišče za vzpostavitev ustreznega stanja na tem področju".

Matič: Zaposlitev bi pomenila 23 milijonov višje stroške
Odprto je namreč vprašanje, koliko delavcev bi morala Luka Koper ob spremembi poslovnega modela dejansko zaposliti. V Luki je zdaj izdanih 1.237 dovolilnic za delo v pristanišču, dnevno pa v povprečju na delo v Luko prihaja 700 delavcev. Mesečni strošek za delavce, ki delajo prek IPS-podjetij, se giblje med 1,6 in 2 milijona evrov.

Na zadnji skupščini družbe je predsednik uprave Luke Dragomir Matič poudaril, da bi v primeru neposredne zaposlitve delavcev pri enakem obsegu dela, kot so ga opravili lani, morala Luka zaposliti od 1.200 do 1.250 delavcev, kar bi stroškovno pomenilo skupno 44 milijonov evrov oziroma 23 milijonov evrov več, kot je Luka Koper lani plačala IPS-podjetjem za opravljene storitve. Ob tem velja navesti, da je Luka Koper lansko leto končala s 40,6 milijona evrov dobička.

Na vprašanje delničarja, zakaj bi potrebovali 1.200 ljudi, če pa v pristanišče dnevno vstopa v povprečju 700 delavcev, ki delajo prek IPS-podjetij, je Matič odgovoril, da so razlog bolniške odsotnosti in dopusti. Ob tem velja spomniti, da nekateri delavci, ki v Luki Koper delajo prek svojega "gazde", mesečno opravijo tudi do 300 delovnih ur, o čemer smo že poročali.

Dividende ali drugi prihodki za državo?
Glede na to, da je Luka Koper v večinski lasti države, je seveda tudi odprto vprašanje, ali so ekonomski interes države zgolj dividende ali pa tudi redne zaposlitve in posledično prihodki državi z naslova prispevkov, in ne nazadnje tudi prihranek pri socialnih transferjih za delavce, ki so formalno na minimalni plači, razliko pa prejemajo v gotovini. A pri SDH-ju odgovarjajo, da je njihova pristojnost "upravljanje premoženja v skladu s sprejeto strategijo, in ne opredeljevanje do fiskalnih vprašanj".

Podobno zadržani so pri SDH-ju na naše vprašanje, ali imajo na voljo ocene morebitnih multiplikativnih učinkov, ki bi jih neposredna zaposlitev delavcev v Luki imela na njihovo kupno moč in posledično lokalno gospodarstvo, saj so nam odgovorili, da "bi takšne ocene morale temeljiti na točnih vhodnih podatkih in celi vrsti subjektivnih predpostavk, kar pa ne spada v domeno korporativnega upravljanja družb".

Levica poziva vlado k odgovorom
Ob tem v SDH navajajo, da je "najpomembnejši cilj delovanja SDH-ja na področju upravljanja kapitalskih naložb doseganje boljših poslovnih rezultatov družb, v katerih imata RS in SDH kapitalsko naložbo, ter posledično povečanje njunega premoženja, tako z vidika prihodkov iz naslova dividend kakor tudi z vidika vrednosti kapitalske naložbe". Merila uspešnosti, po katerih SDH spremlja uspešnost družb, pa temeljijo na strategiji upravljanja kapitalskih naložb, ki SDH-ju določa usmeritve za nadaljne delo in jo sprejema vlada.

Končni odgovor na vprašanje, ali je za podjetje v državni lasti bistvenega pomena zgolj dobiček ali pa se država zadovolji tudi z drugimi prihodki, ki so posledica uspešnega poslovanja in posledično višje zaposlitve, je torej odvisen od vlade. V Levici so zato vlado nedavno pozvali k spremembi strategije, tako da bo vsebovala zaposlitev delavcev IPS v Luki Koper, in tudi k prepovedi zunanjega izvajanja osnovne dejavnosti v vseh podjetjih s prevladujočim vplivom države. Ob tem so v Levici vlado pozvali še, naj državnemu zboru poroča o tem, koliko je državnih podjetij, kjer delavci delo opravljajo prek franšiz, izvajalcev storitev ali agencij za posredovanje dela.