Gospodarskim združenjem je pritrdil tudi minister Zdravko Počivavšek, ki je dejal, da bi bilo treba minimalno plačo zviševati postopno in v več fazah, torej ne bi smeli izvzeti vseh dodatkov naenkrat. Rast minimalne in povprečne plače v zadnjih letih ni sledila rasti bruto domačega proizvoda (BDP), je na vrhu gospodarstva dejal minister. "Ljudje si zaslužijo pošteno plačilo za svoje delo," je dejal, je pa treba pri tem pretehtati, kaj je mogoče in kaj je dolgoročno vzdržno za vse.

ZDS: Porušen je socialni dialog
Marjana Trobiša iz ZDS-ja med drugim moti "porušen socialni dialog". Z odprtim pismom vladi, poslancem in pristojnim ministrom želijo opozoriti na nujnost sodelovanja in upoštevanja strokovnih argumentov. "Na delodajalski strani smo skrajno razočarani, da se takšne poteze vlečejo brez socialnega dialoga, katerega pomen premier Marjan Šarec sicer stalno izpostavlja," je dejal.

Dvig minimalne plače po njegovih besedah prinaša težke posledice za gospodarstvo. To, da naj bi iz minimalne plače izključili vse dodatke, odstotkovno gledano pomeni zelo visok dvig in velika razhajanja med drugimi plačami v gospodarstvu, je opozoril Trobiš in ravnanje Levice in sindikatov označil za populistično.

Gospodarska dejavnost se ohlaja tudi v Sloveniji, kar člani ZDS-ja že čutijo. "Stroškovnega pritiska, ki bi ga povzročila nova definicija minimalne plače, pod nobenim pogojem ne moremo preliti v cene naših izdelkov," so zapisali in dodali, da tudi mnogo višja gospodarska rast od sedanje ne bi prenesla "takšnega vdora politike v pogoje poslovanja".

V ZDS-ju se zavedajo, da bodo sprejetje novele težko preprečili, a napovedujejo, da bodo kljub temu še naprej opozarjali na negativne posledice tega ukrepa. "S trezno glavo je treba sesti za mizo in se pogovoriti tudi o številkah, ne pa le navajati populistična dejstva," je dodal.

"Nenormalno velik" odziv
Odziv članov združenja na pismo je po Trobiševih besedah "nenormalno velik". O konkretnih številkah še ne želi govoriti, je pa poudaril, da je večina članov pismo podprla. "Potrdili so, da je to pravi način za izraz zaskrbljenosti nad dogajanjem," je še dodal Trobiš.

Kot je razvidno iz vsebine pisma, je ZDS-ju uspelo zbrati 121 podpisov. Med podpisniki so med drugim Boxmark Leather, katerega direktor je Trobiš, Ebm-papst, M Sora, Strabag, Ljubljanske mlekarne, skupina Impol, Mahle Slovenija, OMV Slovenija, CGP, Hella Saturnus, Lisca, Revoz in Združenje bank Slovenije.

GZS: Spremembe bodo vplivale na konkurenčnost
"Potrebna sta tako strokovna razprava kot socialni dialog o vprašanju minimalne plače in plačne politike v Sloveniji. Za to pa je potreben čas. Posledice nepremišljenega političnega določanja minimalne plače bodo pomembno vplivale na obstoj cele vrste podjetij in delovnih mest ter na konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja," je na vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju opozorila izvršna direktorica GZS-ja Sonja Šmuc.

GZS poudarja, da država ne more administrativno zagotoviti višje minimalne plače, ne da bi s tem tvegala izgubo delovnih mest. Višjo minimalno plačo je mogoče zagotoviti le z zvišanjem dodane vrednosti, produktivnosti in izvoza, je dejala Šmučeva. Ob tem je vlado pozvala, naj ne podpre zakona in naj začne postopek usklajevanja minimalne plače za leto 2019 ter sproži razpravo socialnih partnerjev o prihodnji ureditvi minimalne plače.

Poziv k pripravi novega zakona
V Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) so koalicijo medtem pozvali, naj poleg umika podpore predlogu napove pripravo novega zakona, ki bo strokovno podkovan, predvsem pa bo razbremenil plače. Kot so poudarili v SBC-ju, rast plač – tudi minimalne – sicer zagovarjajo, vendar mora biti ta rast strokovno podkovana in dogovorjena v socialnem dialogu.

"V času ohlajanja gospodarske rasti bi od politikov pričakovali, da so še posebej previdni. Žal zadnji predlog zakona o minimalni plači dokazuje prav nasprotno," so zapisali v sporočilu. V primeru "šokantnih skokov plač, zlasti ob sunkovitem izločanju dodatkov pri plačah", se po opozorilih kluba v času ohlajanja ne bomo mogli izogniti hudim posledicam v panogah in podjetjih z nižjo dodano vrednostjo.

Zaupanje podjetnikov v politiko na preizkušnji
Opozarjajo tudi, da je zaupanje v trezne in strokovne odločitve politikov pri podjetnikih spodkopano, skopnelo pa je tudi njihovo zaupanje v obljube o socialnem dialogu in v izjave o koalicijskem sporazumu.

Koalicijo pozivajo, naj napove pripravo novega strokovnega predloga, ki ga bo v postopek poslala skupaj z drugimi ukrepi za hitrejšo rast dodane vrednosti in posledično tudi plač. "Med temi ukrepi morata biti davčna reforma in razbremenitev plač," poudarjajo.

"Še pred meseci smo slišali pohvale gospodarstvu, da smo najzaslužnejši za izhod iz krize. Zdaj pa nismo vredni niti tega, da bi poslušali naše resne strokovne argumente, niti tega, da bi nas vključili v strokovno pripravo ključnih zakonov," je poudaril predsednik SBC-ja Marjan Batagelj.

Nasprotujejo tudi v OZS-ju
Predlaganim zakonskim spremembam nasprotujejo tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer se zavzemajo za razbremenitev stroškov dela in posledično višje neto plače. "Če bi si država vzela manj, bi delavcem ostalo več," so zapisali v sporočilu. Glede načrtovanega izvzetja dodatkov iz minimalne plače opozarjajo, da dodatek za delovno dobo po zakonu pripada vsakemu delavcu, zato bo največje povišanje plač ravno na račun tega dodatka.

"Iz tega izhaja, da bodo spet negativno diskriminirani starejši delavci, ki imajo višji dodatek za delovno dobo. Zaradi tega bodo še težje dobili zaposlitev, saj bodo stroški dela za delodajalca višji," so poudarili. Ob tem so znova opozorili na pomanjkanje socialnega dialoga pri obravnavi tako pomembnih vprašanj, kot je višina minimalne plače.