Digitel od države terja plačilo 315 milijonov evrov odškodnine. Družba je leta 1994 pri upravi za telekomunikacije podala svojo prvo vlogo za opravljanje storitev mobilne telefonije, uprava pa je v letih 1996 in 1997 dovoljenja podelila Mobitelu, Digitelu pa ne.

Digitel se je nato obrnil na ustavno sodišče, ki je po navedbi družbe leta 1997 zapisalo, da Mobitel uživa monopolni položaj, da je takšno stanje protiustavno in da povzroča škodo konkurenci.

Višje sodišče v Ljubljani pa je v sodbi leta 2005 zapisalo, da je Slovenija s tem, ko je ustvarila monopol, ravnala protipravno in nezakonito. Digitel je nato zoper dovoljenja Mobitelu leta 1996 in 1997 predlagal obnovo postopka, vendar zadeva po 12 letih ni končana, opozarjajo v družbi. O tem namreč še vedno poteka upravni spor pred upravnim sodiščem.

Podjetje Digitel bi bilo danes vredno 315 milijonov
315 milijonov evrov, kolikor jih zahteva Digitel, naj bi bilo namreč danes vredno podjetje, če bi doseglo 25-odstotni tržni delež na področju storitev mobilne telefonije, kar je navajal tudi poslovni načrt podjetja. Digitel pa toži tudi za plačilo zamudnih obresti in za povračilo stroškov postopka.

Digitel je hkrati zoper državo vložil tudi predlog za izvršbo v višini 212.514 evrov, kar skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi znaša več kot 430.000 evrov. Znesek je bil v sporu pred okrožnim sodiščem v Ljubljani prisojen, potrdilo pa ga je tudi sodišče, in sicer kot odškodnino v zvezi z nespoštovanjem pravil postopka pri izvedbi javnega razpisa GSM iz leta 1998, kjer je bila ena izmed dveh razpisanih koncesij podeljena Simobilu, druga pa Mobitelu, pri čemer pa se ta na razpis sploh ni prijavil. V družbi pravijo, da mora država Digitelu plačati stroške izvršbe.