Zajc je kot edini od pristojnih spregovoril na nujni seji komisije DZ-ja za nadzor javnih financ, ki so jo o vprašanjih, povezanih z odločitvijo sklada York, da svoj delež v Savi proda projektnemu podjetju Prestige Tourism, za katerim stoji madžarski kapital, sklicali v opozicijskih SD-ju, LMŠ-ju, SAB-u in Levici.

Zajc je ob očitkih, ki v primeru zgodbe o morebitnih lastniških spremembah v Savi – ta je prek podjetja Sava Turizem lastnica turističnih objektov na strateških lokacijah v Portorožu, na Bledu in na severovzhodu Slovenije – letijo na ministrstvo in ministra Zdravka Počivalška, zatrdil, da je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo "glavni zaveznik in branik razvoja turističnega sektorja na državni ravni".

Je pa Zajc poudaril, da SDH in finančno ministrstvo ne prodajata svojega deleža, država pa nima vpliva na sklad York. Ministrstvo, tako Zajc, nima odločevalskih pristojnosti. Te imata SDH in Kad, ki sta tudi prejela Yorkov poziv k možnosti uveljavitve predkupne pravice.

Po informacijah ministrstva SDH pridobiva potrebne ekonomske in pravne podlage za sprejetje "optimalne odločitve", ob upoštevanju, da je državna naložba v Savi v strategiji upravljanja kapitalskih naložb države opredeljena kot pomembna, pri čemer najnovejši letni načrt upravljanja dopušča, da državni akterji svoj lastniški delež zmanjšajo oziroma naložbo vsaj v delu prodajo.

Po Zajčevih besedah sta v tem trenutku še toliko pomembnejša enotna podpora ter sodelovanje državnih deležnikov in aktivno sodelovanje državnih turističnih družb. Pomembno je, da so ti pripravljeni na spremembe, vse s ciljem povečanja vrednosti turističnega portfelja v državni lasti za državo, turistično panogo in zaposlene v njej, je strnil.

Počivalšek se je po Zajčevih besedah že sešel tudi s predstavniki družbe Prestige Tourism, ki so mu predstavili svoje načrte.

Domači vlagatelji kažejo interes

Kot je za TV Dnevnik poročala Elen Batista Štader, je vse več zahtev, da turizem ostane v domači lasti, za delež Save so zainteresirani tudi domači vlagatelji. Zakaj bi turistično srebrnino prepustili tujcem? Kapitala je doma dovolj, pravijo slovenski investitorji, ki so med drugim že prevzeli hotele hotele San Simon, Salinero in Austraia Trend. "Kar nekaj je takih investicijskih skladov, ki smo takega podviga zmožni skupaj," je dejal Borut Jamnik iz Modre Zavarovalnice.

Prestige zanika razkosanje

Projektno podjetje Prestige Tourism zanika, da bi imelo v načrtu razkosanje turističnih zmogljivosti Save. V družbi v sporočilu za javnost zagotavljajo, da želijo hotele in spremljajočo infrastrukturo z lastno naložbo celovito obnoviti, saj so prepričani, da njihovo zdajšnje stanje ne omogoča razvoja. Načrtujejo tudi dodatno zaposlovanje ob izboljšanju delovnih razmer, saj zaradi nestimulativnih delovnih razmer zaposleni zapuščajo sektor. Napovedujejo še, da bodo ohranili domačo dobaviteljsko verigo.

V projektnem podjetju, za katerim stoji madžarski kapital, ponavljajo, da v Savo vstopajo kot dolgoročni in strateški partner in bodo prispevali 200 milijonov evrov lastnih naložbenih sredstev. Pripravljeni so sprejeti zaveze, saj da želijo v Slovenijo vstopiti z jasnimi načrti in merljivimi učinki.

Pogovori se bodo po napovedih državnega sekretarja Zajca nadaljevali, in sicer o investicijskem programu in načrtu prestrukturiranja novih solastnikov Save ter o morebitnih zavezah in garancijah v povezavi s tem. "Končno odločitev glede uveljavitve predkupne pravice pa bodo morali sprejeti vsi vpleteni deležniki," je bil jasen Zajc.

Na današnjo sejo so v opoziciji sicer poleg Počivalška povabili tudi predsednika uprave SDH-ja Janeza Žlaka, finančnega ministra Andreja Širclja in Francija Matoza, predsednika upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je med drugim lastnik turističnih podjetij Thermana Laško in Istrabenz Turizem. Ti dve podjetji naj bi skupaj s Savo Turizem in še nekaterimi podjetji predstavljali portfelj državnega turističnega holdinga, ki je že nekaj let eden glavnih strateških ciljev slovenskega turizma. V njem naj bi država konsolidirala svoje naložbe v turizmu, jih tudi s pomočjo finančnih vlagateljev dokapitalizirala in prestrukturirala ter v zadnji fazi lastniško preoblikovala.

Hot: S prodajo tujim lastnikom imamo številne slabe izkušnje

Poslanka SD-ja Meira Hot je v imenu predlagateljev ponovila že večkrat izražene argumente o tveganjih, ki jih za slovenske strateške interese predstavlja prodaja Save in njenega turističnega premoženja nestrateškemu tujemu vlagatelju, in pri tem vnovič spomnila na slabe izkušnje s prodajo Hotelov Metropol v Portorožu hrvaškemu lastniku, Term Lendava madžarskemu skladu in Adrie Airways nemškemu skladu.

Sejo so v opozicijskih strankah sklicali, ker od pristojnih ni bilo ustreznih pojasnil. Današnja (ne)udeležba je po njenih besedah primer arogance, ki kaže tudi na izmikanje. Namesto da bi zvonili vsi alarmi, smo priča izmikanju odgovorov in navedbam, da gre za zasebno prodajo in za posledice nečesa, kar so v preteklosti storile leve vlade, je povedala in spomnila, da je sklad York v lastništvo Save vstopil po nakupu terjatev od bank in z njihovo pretvorbo v kapital v okviru prisilne poravnave.

Hot je ob tem poudarila, da je cilj opozicije, da konsolidacija in prestrukturiranje državnih naložb v turizmu nista pot do privatizacije, temveč do razvoja in dviga kakovosti. Država naj tako ostane lastnica strateških podjetij, ki so predvidena za vključitev v turistični holding, zanje pa najde profesionalne upravljavce.

Zajc je povedal, da si na ministrstvu s projektom turističnega holdinga že več let in prek več vlad prizadevajo za strateško, ciljno usmerjeno in učinkovito upravljanje državnih turističnih naložb, ne pa da je to prepuščeno lastniški stihiji in nenadzorovani privatizaciji. Cilj vsega pa je po njegovih besedah, da država ni na slabšem. Pri tem obžaluje, da so jih v preteklosti strokovnjaki in tudi stranke, ki so danes v opoziciji, obtoževali, da želijo podržaviti hotele.

K uveljavitvi predkupne pravice za Yorkov delež so poleg dela poslancev vlado pozvali tudi nekateri povabljeni gostje. Med drugim Breda Črnčec iz sindikata delavcev turizma in gostinstva, ob čemer je izpostavila, da "smo si pri dosedanji odprodaji slovenskih hotelov, ki so šli v roke Rusom, Hrvatom, Srbom in tudi Madžarom, nabrali veliko slabih izkušenj z odpuščanjem delavcev, slabšanjem delovnih pogojev in kršitvami slovenske delovnopravne zakonodaje".

Na seji sta sodelovala še predsednik uprave Save Turizma Andrej Prebil in predsednik upravnega odbora Save Klemen Boštjančič. Prvi je podčrtal dobro poslovanje podjetja in dejal, da je uprava mandat prevzela ob nezavidljivih kazalcih. Sava Turizem je leta 2011 pridelala 3,1 milijona izgube, v predkoronskem letu 2019 pa 12,3 milijona evrov dobička. Po nerevidiranih podatkih je ta lani kljub krizi znašal 5,2 milijona, je poudaril.

"Družba Sava je lani vodila prodajni postopek in testirala trg, koliko je vredna Sava Turizem. Ta postopek se je končal z neobvezujočimi ponudbami, ki jih je bilo več kot 10, več jih je preseglo 200 milijonov evrov. Sava in Sava Turizem imata konsolidirano okoli 100 milijonov evrov dolga, glede na to, da je bilo več kot 200 milijonov več ponudb, si upam trditi, da če bi šli do konca s prodajnim postopkom, bi prišli verjetno do vrednosti 250 milijonov evrov. Če torej odštejemo 100 milijonov dolga, dobimo približno vrednost kapitala Save Turizma in si verjetno vsak zna izračunati, koliko je vrednih 43 odstotkov," je pojasnil Boštjančič.

Kdor koli bo po njegovih besedah prišel do lastništva, lahko Savo proda po delih in si vrne kupnino z od enim do dvema hoteloma. "Ne bom se opredeljeval, kaj je v državnem interesu ali kaj ni, me pa izredno boli, da tega nikoli ne znajo narediti državni skladi, vedno pride neki tuj sklad, ki zna to izpeljati," je sklenil.

Člani komisije so bili v razpravi razdeljeni. Opozicija je zagovarjala uresničitev predkupne pravice, medtem ko so v koaliciji opozarjali na vmešavanje politike v gospodarstvo. "Konsolidirajte, kar je treba konsolidirati, ne prodajajte na nos, kar tako, sploh pa ne skladom, pri čemer obstaja sum, da gre za geopolitične apetite," je pozval Dejan Židan (SD).

Janja Sluga (NP) je opozorila, da je treba pri prodaji Sava Turizma poleg vseh turističnih kapacitet upoštevati tudi 17 vrtin pitne in termalne vode. "In če so ljudje kaj dokazali, so to, da so občutljivi na pitno vodo. In tu je zraven 17 vrtin. To niso heci," je dejala. Andrej Rajh (SAB) je izpostavil, da je Slovenija v reševanje turistične panoge s turističnimi boni vložila več kot 200 milijonov evrov, zdaj pa bi panogo, ki daje kruh več kot 40.000 ljudem in družinam, za nekaj deset milijonov prepustili tujim interesom.

"Trdno sem prepričan, da je seja namenjena političnemu preživetju opozicije KUL," pa je dejal Aleksander Reberšek (NSi), ki je predlagateljem očital poceni nabiranje političnih točk. Posvaril je pred težavami, ki jih prinaša lastniško vpletanje države v gospodarstvo. Franc Breznik (SDS) je opozoril, da nas konkurenca na področju turizma marsikje prehiteva.
Primož Siter (Levica) je bil kritičen do "lahkomiselnega razumevanja privatizacije", Brane Golubović (LMŠ) pa je izpostavil, da je osnovni namen seje, da komisija vlado pozove, da kot skupščina SDH-ju in Kadu naloži, da uveljavita predkupno pravico. To so člani komisije podprli s potrditvijo sklepa. Poleg tega so vladi priporočili, da zagotovi vse potrebno za transparentno in hitro konsolidacijo lastništva v temeljni turistični infrastrukturi, ki bo namenjena razvoju kritične infrastrukture, in ne privatizaciji.

Vladi so priporočili še, naj v sodelovanju z gospodarskim ministrstvom, SDH-jem in DUTB-jem v roku 30 dni javnosti obrazloži javni interes na področju konsolidacije ključnih državnih turističnih naložb, pri čemer naj opredeli predvideno premoženje, načrtovane cilje in model upravljanja ter predvideno časovnico ukrepov in predvidena javna sredstva za vzpostavitev turističnega holdinga.

Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) se je sicer danes seznanil s potekom postopka in s pridobivanjem relevantnih podatkov ter podlag za odločanje glede predkupne pravice za delež Yorka v Savi.

Zanikajo informacije o načrtu razkosanja

Portal Necenzurirano je sicer konec tedna na podlagi neuradnih informacij več virov pisal, da naj bi Prestige Tourism po pridobitvi delnic Save zahteval, da mora ta zaradi visoke zadolženosti povečati svoj kapital. Državni lastniki – to so poleg Slovenskega državnega holdinga in Kapitalske družbe še Zavarovalnica Triglav in nekatere njene družbe – naj bi s tem soglašali, a naj pri dokapitalizaciji ne bi sodelovali, tako da bi madžarska družba postala večinska lastnica.

Nato naj bi Savo razkosali. Hotele v Portorožu in na Bledu naj bi oddelili na novo podjetje, ki bi ga prodali vnaprej izbranemu kupcu – to je po informacijah portala hrvaška turistična skupina Liburnia Riviera Hoteli iz Opatije, ki je od leta 2019 v lasti nemške družine Luerssen – preostali del Save pa bi ostal v rokah madžarskih lastnikov, pozneje bi jih lahko od njih odkupila madžarska država.

Na to so se odzvali v Prestige Tourismu, pri katerem zatrjujejo, da takšni načrti ne obstajajo in da želijo skupino povezati in okrepiti, ne pa ošibiti. "O tem ne obstajajo ne pogovori in ne dogovori, s hrvaško hotelsko skupino ali s komer koli drugim," zagotavljajo. Prav tako so trenutno zainteresirani izključno za družbo Sava in izkoriščenje njenega turističnega potenciala, ne pa tudi za nakup drugih slovenskih hotelskih kompleksov in skupin ali obalnih zemljišč v slovenski Istri.

"Smo talec izjemno ostre diskusije v Sloveniji"

Na navedbe, da madžarski vlagatelji delujejo v sozvočju z vladajočo madžarsko stranko Fidesz in s trenutno slovensko vlado, odgovarjajo, da so "trditve o povezavi njihovih poslovnih načrtov v Sloveniji z odločevalci na tej ali drugi strani meje neresnične in zavajajoče". Pri tem obžalujejo, da je njihova naložba postala "talec izjemno ostre diskusije v Sloveniji", saj ne želijo biti del notranjepolitičnih razprav. Slovensko državo pa vidijo kot partnerja v razvoju skupine Sava, "neodvisno od značilnosti vsakokratne odločevalske večine ali manjšine".

Sorodna novica Lokalne skupnosti in zaposleni v turizmu imajo slabe izkušnje z dozdajšnjimi tujimi lastniki

"To bo resno prizadelo vitalne interese naše države"

Medtem pa se doma vrstijo pozivi, naj država uveljavi svojo predkupno pravico za delež Save, ki ga prodaja sklad York. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so tak poziv posredovali v parlament, v Zavezništvu za demokratično in pravično Slovenijo pa so zapisali, da ne gre dvomiti, da za poslom stoji sosednja država. "Slovenija ta nakup lahko prepreči, saj ima v tem primeru predkupno pravico, ki pa je menda ne namerava izkoristiti, češ da posel za našo državo naj ne bil dovolj zanimiv," so navedli.

Če država predkupne pravice ne bo izkoristila, bo to po njihovem mnenju ena največjih napak, ki smo jih doslej naredili pri upravljanju državnega premoženja, teh pa ni bilo malo. "To bo resno prizadela vitalne interese naše države. Za tako ravnanje bo težko ponudila pojasnilo, ki bi demokratično večino državljanov in državljank Slovenije lahko zadovoljilo," so še zapisali v zavezništvu, katerega člani so med drugim ekonomist Bogomir Kovač, nekdanja ministra Ivan Svetlik in Dušan Keber ter filozofinja in sociologinja Spomenka Hribar.

S pomisleki se oglašajo sindikati

Poslancem so pisali tudi iz sindikalnih central. V ZSSS-ju poudarjajo, da s tem podpirajo številne pozive in prizadevanja Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije v boju za ohranitev slovenskih turističnih biserov. Sindikat delavcev v turizmu je namreč konec januarja izrazil svoje nasprotovanje prodaji slovenskih hotelov madžarskim lastnikom.

"Strinjamo se, da bo odprodaja slovenskih strateških turističnih podjetij v tuje roke za zaposlene prinesla dodatno negotovost, zavirala rast plač in ustvarjala težje delovne razmere. Iskreno verjamemo, da pehanje za dobičkom ne more in ne sme biti edino vodilo, še manj izbira predstavnikov ljudstva, ki odločitve sprejemajo na politični ravni," so dodali.